Uredniški izbor
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 55 glasov Ocenite to novico!
S prekarnimi oblikami zaposlitve se pogosto srečujejo mladi, a tudi starejši od 30 let. Foto: Pixabay
       Skrb vzbujajoče je to, da so mladi in tudi drugi delavke in delavci velikokrat pripravljeni opravljati tako rekoč kakršno koli delo, čeprav pri tem niso spoštovane njihove pravice in čeprav gre za kršitve. Postalo je popolnoma sprejemljivo, da delodajalci izkoriščajo mlade, mladi pa v obupu in iskanju vsaj minimalnega zaslužka na to pristajajo. Za nekatere delodajalce je tako to postala že stalna poslovna praksa, pri tem pa rednih, varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev sploh ne ponujajo več.       
 Sindikat Mladi plus

Po nedavni raziskavi sindikata Mladi plus je med mladimi najbolj nezaželena oblika dela delo na črno. Največkrat so ga dali na zadnje mesto glede prioritet. To kaže tudi na to, da mladi ne želijo kršiti zakonodaje, temveč želijo delati v varnih, trajnih in stabilnih zaposlitvah, menijo v sindikatu.
Višina starševskega nadomestila konec leta 2016 po vplačevanju najnižjih prispevkov. Foto: MMC RTV SLO
Oglas iz kategorije 'trg dela kot samopostrežna trgovina', ki temelji na ideji, da lahko delodajalec ali delavec poljubno izbirata obliko zaposlitve, kakor komu ustreza. Toda če obstajajo pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, se pravi elementi delovnega razmerja, je edina ustrezna oblika dela pogodba o zaposlitvi, ne pa s. p. ali študentsko delo, opozarja sindikat Mladi plus. Foto: Mladi plus

Dodaj v

S. p. mora za izplačilo minimalne plače zaslužiti med 1.200 in 1.300 evri

Podjetja s samozaposlenimi prihranijo na račun socialne varnosti
1. maj 2018 ob 07:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Oblikovalka, arhitekt in novinarka ob prazniku dela opisujejo svoje življenjske poti, ki jih krojijo prekarnost, negotovost, nizki dohodki in celo delo na črno kot posledica neurejenega stanja na trgu dela v Sloveniji.

33-letna oblikovalka, ki je želela ostati neimenovana, je status samostojnega podjetnika odprla pred štirimi leti in je ves čas delala za enega naročnika, pri katerem je imela vse elemente delovnega razmerja. Kot večina samozaposlenih si je plačevala najnižje prispevke, zato ji je porodniški dopust, na katerega je odšla leta 2016, predstavljal kar velik izpad dohodka, a tudi vrnitev med delovno aktivne ni bila lahka: "Potem ko sem prišla s porodniškega dopusta, nisem imela nobenega socialnega varstva. Nega je zelo slabo plačana oziroma toliko, kot si plačuješ prispevke, in večina si izplačuje minimalne." Seveda si teoretično lahko vsak, ki ima odprt s. p., plačuje višje prispevke. "A če ti da podjetje malo denarja, recimo 1.500 evrov, si prav veliko ne moreš plačati," meni diplomirana krajinska arhitektka in doda, da podjetja pač prihranijo na račun socialne varnosti.

Mladi samozaposleni pogosto nasedejo na lepo zveneči bruto znesek, ki ga je delodajalec samozaposlenemu pripravljen ponuditi pred nastopom sodelovanja. Šele ko začnejo plačevati prispevke in druge stroške, vidijo, kako malo jim ostane. "Če nato hočeš redno zaposlitev, rečejo O. K., ampak mi ti bomo ohranili isti bruto, in potem vidiš, kako malo dobiš ven," še pojasni oblikovalka, ki bo, če se odloči za še enega otroka, iskala redno zaposlitev.

Za minimalno plačo mora s. p. zaslužiti vsaj 1.223 evrov
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo je pred kratkim objavilo izračun, koliko mora zaslužiti samostojni podjetnik, če želi prejeti minimalno plačo in hkrati pokriti vse pravice, ki pripadajo redno zaposlenemu. Minimalna neto plača je 1. januarja 2018 znašala 638 evrov, da bi si izplačal ta znesek, mora s. p. po izračunu gibanja zaslužiti 1.223 evrov mesečno. 373 evrov znašajo prispevki brez olajšav, minimalni stroški malice so 75 evrov, za strošek prevoza je gibanje vzelo ceno mesečne vozovnice za Ljubljanski potniški promet, ki stane 37 evrov. Če bi si samozaposleni želel izplačati minimalni regres, mora vsak mesec dati na stran dodatnih 70 evrov, če mu računovodstvo vodi pristojna služba, pa še okoli 30 evrov mesečno.

Toda v 638 evrov minimalne plače niso vključeni dodatki za nadure in delo ob koncih tedna in praznikih, ki ga samozaposleni pogosto opravljajo. Prav tako v izračunu niso upoštevane bolniške odsotnosti, opozarjajo v gibanju, čeprav zaradi bolezni in poškodb povprečno delavec v Sloveniji manjka 11 dni v letu. V izračun tudi ni vštet plačan dopust redno zaposlenih. Če bi torej želel s. p. mesečno odvajati še sredstva za primer bolniškega in letnega dopusta, bi moral na mesec zaslužiti še vsaj okoli 150 evrov več, kar bi torej zneslo 1.373 evrov.

Arhitektura - delo na črno
Daniel Mole je še pred letom dni delal kot arhitekt na črno v enem od precej znanih birojev, saj se niso mogli niti dogovoriti, da bi odprl samostojno podjetje. S podjetjem se je najprej dogovarjal, da bi ga zaposlili s pomočjo državne subvencije, a se ni izšlo. Pred tem je bil namreč registriran kot brezposeln, v resnici je na črno delal za dva druga biroja. Denar je v vseh treh birojih prejemal na roke: "Ali pa ti ga izplačajo prek drugih podjetij kakega prijatelja, ki ti izstavi račun, če ima na primer normiran s. p. – seveda mu plačaš provizijo," situacijo na trgu dela mladih arhitektov opiše Mole. Razen lastnikov so v biroju, za katerega je delal, na tak način delali vsi: študentje, risarji, mladi diplomanti. Plačani so bili glede na urno postavko: "Kolikor delaš, toliko dobiš, če te ni tam, te ni, če zboliš, denarja ne dobiš." Arhitekti, čeprav so bili brez pogodb, niso delali od doma, ampak v biroju, pove Mole. "Celo tako je, da te vprašajo, ali imaš svoj prenosnik, niti tega ti ne priskrbijo. Dela se na črni programski opremi, na študentskih različicah. Varčuje se na vseh ravneh."


Daniel Mole je prvič diplomiral pri 24 letih in je imel z iskanjem zaposlitve težave že leta 2005, zanimala ga je arhitektura, zato se je odločil za nov študij, ki pa ga je končal v obdobju najhujše gospodarske krize. Zdaj končuje že tretjo fakulteto, iz arhitekturnih birojev pa se je pred enim letom umaknil. Kot pravi, je imel dovolj obljub, svojemu delodajalcu pa je pred odhodom povedal, kaj si misli, in mu malo potrkal na vest. Nekaj arhitektov so pozneje vseeno zaposlili: "Ne vseh, nekaj pa jih vseeno dobiva tistega 'minimalca'. Kar se mi zdi napredek, ker če si na črno, nimaš nič, že prek espeja nimaš nobene varnosti."

Mole se zaveda, da je bilo stanje med krizo res slabo in je med arhitekti vladal hud konkurenčni boj. A hkrati pravi, da gre nekaterim zdaj bolje, pa vseeno še vedno slabo ravnajo z zaposlenimi: "Še vedno so neplačila, dela se prek espejev, ni zaposlitev. Mogoče je za tiste, ki so uspešni, za lastnike birojev zdaj bolje, a izkoriščajo nastalo situacijo." Mladih diplomantov arhitekture je, čeprav so številni odšli v tujino, še vedno preveč, saj je obseg del med gospodarsko krizo močno upadel. Tako so se začeli cehovski dogovori med lastniki birojev, ki se med seboj večinoma poznajo. Svojim delavcem nastali položaj predstavijo kot brezizhodnega: "Rečejo, da ima oni biro še slabšo urno postavko oziroma imajo vsi pet evrov. "Šest evrov je že veliko, če ti dam"," ponazori Mole.

Moleta najbolj boli, da se težave na trgu rešujejo na mladih. Znani biroji in njihove arhitekture dobivajo nagrade, česar ne bi bilo, če ne bi bilo mladih risarjev, ki živijo pri starših in so v ozadju opravili na tisoče ur dela. "Dobra slovenska arhitektura nastaja na plečih staršev mladih arhitektov. Ko sem sam delal, si nisem mogel privoščiti, da bi sam živel in si plačeval najemnino," zaključuje Mole, ki je pri 37 letih zamenjal področje dela.

Ne počutim se kot prekarka
Sonja Merljak Zdovc je bila še pred dobrim letom bralcem dobro poznana kot novinarka dnevnega časopisa Delo. Nato je službo za nedoločen čas izgubila in se zaposlila v zavodu Časoris, ki ga je ustanovila že pred tem. "Na začetku je bil absoluten šok," se spominja. "Ko sem izgubila službo, sem se odločila, da če sem Časoris že postavila, se bom poskusila nanj osredotočiti in bo to moj projekt."

Časoris je spletni časopis za otroke in sam po sebi seveda ne prinaša denarja. "Ni naročnikov, ki bi lahko omogočali preživetje medija, sploh elektronskega in otroškega," pravi in dodaja, da je še danes hvaležna dvema časopisoma, ki sta jo takrat povabila k pisanju kolumn in ji tako omogočila vsaj plačevanje prispevkov, da ji ni bilo treba zajedati v družinski proračun. Potem so se projekti in ponudbe počasi začeli odpirati, pravi.

Merljak Zdovčeva po letu dni na svobodi pravi, da se ne čuti kot prekarka, ker prekarnost v osnovi povezuje z nelagodjem. "Jaz sem zadovoljna na svobodi, ta hip se mi zdi to odlično in ne iščem možnosti, da bi se vrnila v službo za nedoločen čas," priznava. "Seveda je s to svobodo strah zelo tesno povezan in prepleten, ker če si v neki službi, veš, da boš imel 15. plačo. Sama sem si npr. za letos zagotovila prihodke, kaj bo prihodnje leto, pa ne vem, vsako leto se staram, zato bo verjetno vsako leto težje, s tega vidika sem prekarka."

Težava je tudi bolniška odsotnost, ki si jo lahko privošči le, če ima denar vnaprej prihranjen, a doslej si ni vzela še niti enega dne. Dela skoraj cele dneve, a se spomni, da se je že prej, kot redno zaposlena novinarka, "popoldne na otroškem igrišču pogosto ukvarjala s službo". Zdaj si popoldne vzame nekaj časa za tri otroke, ki so sicer v letih, ko se z njimi ni treba več toliko ukvarjati: "Fino pa jim je, da sem doma, vidijo me, da sem, in če kaj potrebujejo, pridejo k meni, res pa je, da me vidijo večinoma pred računalnikom," še doda v smehu.

Vseeno si želi, da bi bili svobodnjaki deležni več varnosti: "V idealnem svetu bi bilo tako, da bi kot samozaposlena v svojem zavodu imela enake pravice, kot če bi bila zaposlena v nekem podjetju," pravi. "Po mojem mnenju ni nujno, da se vse sili v službo za nedoločen čas, prav je, da so vsi enakopravni, tisti, ki so redno zaposleni, in tisti na svobodi."

Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
Kekec99
# 01.05.2018 ob 07:10
"Privatniki" ki delajo le za enega naročnika? V tej državi je vse zgoljufano, tudi kvazi privatniki. To je izkoriščanje delovne sile in ne najemanje zunanjih sodelavcev.
dedda
# 01.05.2018 ob 07:15
resitev je preprosta. vse poslance zaposliti izkljucno kot s.p.-je. tudi sam sem bil, pa zaradi kriminalnega zakona zaprl.
Celt
# 01.05.2018 ob 07:15
.... samozaposleni pogosto nasedejo na lepo zveneči bruto znesek, ki ga je delodajalec samozaposlenemu pripravljen ponuditi pred nastopom sodelovanja. Šele ko začnejo plačevati prispevke in druge stroške, vidijo, kako malo jim ostane.

Podatki iz članka so popolnoma točni!

Imam par prijateljev s.p.-jev, ki večinoma delajo za samo enega naročnika in smo že pred časom šli skupaj skozi številke... 1300 eur + ddv se lepo sliši za nevedne, v bistvu pa je minimalec (370 prispevki, 50 do 100 računovodja + ostali stroški) - in to je brez malice, prevoza na delo in z dela, dopusta, bolniških in regresa. Hujše kot da si redno zaposlen z minimalno plačo.
copcop
# 01.05.2018 ob 07:27
Ljudje želijo delati, želijo preživeti, a ne morejo, saj jih država odira z visokimi davki in prispevki. Potem pa se Levica hvali, kako so zvišali socialno podporo tisim, ki ne delajo. Seveda tako, da zaposlenim in samozaposlenim poberejo in dajo tistim, ki lenarijo. In folk bo levake še volil. Noro!

Potrebno je znižati davke in prispevke, da zaposlenim, ki pošteno delajo, več ostane! Katera stranka to obljublja, da jim na volitvah dam glas?
dbitls
# 01.05.2018 ob 07:40
... in potem poslušaš mesečnike iz levice, kako je treba davke in prispevke še povišat....
AlFe
# 01.05.2018 ob 07:19
@ red_tree

Trdi kapitalizem??? Trdim, da to ime za sistem, kjer sta
a) organiziran kriminal in
b) sistemska korupcija
ni pravi.
sudija
# 01.05.2018 ob 07:33
Ne štekam zakaj v naslovu 1200-1300, če ima novinarka v članku podkrepljeno številko 1373 evrov?
Ki pa je še vedno prenizka, saj ni upoštevana dohodnina, ki pri teh dohodkih znaša 55 evrov. Se pravi SP normiranec, ki prodaja intelektualno storitev, mora mesečno zaslužiti 1428 evrov. No, res pa da se komot odpoveš računovodstvu,

Po domače, če vas en sam naročnik/delodajalec izsiljuje, da lahko delaš naprej samo še kot S. P. je moj nasvet jasen: 1.400 € za 36 ur/teden!
Drugače nima velikega smisla, čimprej se moraš znebiti odvisnosti od enega, dobiti še vsaj enega naročnika, razviti svoj produkt, prednosti, iskati nove možnosti, pač če si že postal sp, da postaneš res podjetnik, ki ima letno vsaj 25 tisoč prometa.
Celt
# 01.05.2018 ob 07:28
@HULK008

Ti pa nimaš kaj dosti pojma o s.p.-jih kajne? Ne izplačujejo si plače (ni plačilnih list), kar ostane (dobiček) je njihova plača in si ta ostanek oz. gotovino lahko prenakažejo v gospodinjstvo (na svoj TRR), seveda ob plačilu dohodnine (najmanj 16%).
mirkoxx
# 01.05.2018 ob 07:43
Potrebno je znižati davke in prispevke, da zaposlenim, ki pošteno delajo, več ostane! Katera stranka to obljublja, da jim na volitvah dam glas?
Tako je. Davek na dohodek je najvecji razlog zakaj nam kompetentna delovna sila in dobri delodajalci odhajajo v tujino.

Za 1000eur neto place pri nas delodajalec placa skoraj 2000eur... ostalo pobere drzava. Definitivno volim za stranko ki to anomalijo odpravi.
Guliarth
# 01.05.2018 ob 07:45
Poslance na s.p.je, če si nesposoben in deluješ proti volji volilca ni naročilnice.
Dobra ideja.
brehme
# 01.05.2018 ob 08:04
V Sloveniji je bila vedno gonja proti privatnikom, ko pa to postaneš, pa vidiš relanost...ni bolniške, v državnih službah, gredo ljudje že za prehlad na bolniško, s.p, pa dela s bronhitisom...ni regresa, ni plačila za prevoz...in če tri zalaufa posel, imaš tudi z zaposlenimi stroške, torej če res ne služiš dobro, se ne splača imet zaposlenih, davki na davke. Slovesnki ideal je, pisarna od ponedeljka do petka od 7-15h, v petkih do 14h.
Celt
# 01.05.2018 ob 08:09
Ne mečite vse s.p-je v isti koš.

Imate take, ki so dejansko na trgu in dejansko delajo 50-100.000 eur letnega prometa in imate s.p.j-je, ki delajo večinoma za samo enega naročnika in imate take, ki imajo redno službo in delajo zraven (kao bivši popoldanski s.p.).

V članku je govora o s.p.-jih, ki delajo samo za enega naročnika in so v bistvu prekarci za minimalca, kljub temu da bi jih delodajalec (naročnik) po zakonodaji že zdavnaj moral redno zaposliti. Ti s.p.-ji so prekarci in problem - v tem je bistvu tega članka.
nevem
# 01.05.2018 ob 08:05
To, kar imamo mi, ni socialna država. To je "šenkavanje"od delavcem naropanega denarja kar na počez. Prišlo je tako daleč, da se bo vsak, ki je na minimalcu pričel spraševati, na kak način bi se prejemnikom pridružil tudi sam.
Življenje je pač tako, da je treba za preživetje delat. Socialna država pa bi morala biti urejena tako, da vsakega na to pripravi. S pomočjo (finančno in organizacijsko) pri izobraževanju, prestrukturiranju, s prilagajanjem dela fizičnim in psihičnim zmožnostim posameznika...
Torej kdor se resnično bori za delavca, bo delal predvsem na tem. Ne pa na višanju stroškov dela in "talanju" sociale kar na počez. Tako, brez cilja in kontrole, kaj smo s tem dosegli. Morda kakšen patetičen intervju in samohvalo ministrice za delo (in vse ostalo), Anje Kopač Mrak.
jockan
# 01.05.2018 ob 08:18
Vsi mladi, brezposelni, prekarci, vsake štiri leta imate priložnost, da se organizirate in se borite za svoje pravice. Če imajo lahko starci svojo stranko jo imate lahko tudi vi.
Nimrod no.1
# 01.05.2018 ob 07:38
Par dni nazaj sem naletel na članek, da si želijo najbolj služb za nedoločen čas.

Konec je dragi moji.

Življenje v katerem skupnost poskrbi za večino vaših potreb je že preteklost. Hočete nizke davke in obenem državo, ki bo skrbela za vas. Račun se enostavno ne izide.

Prekarci boste dokler ne boste ne boste nekomu ključnega pomena in obenem se boste tega zavedali. Nezaposlenih je veliko. Kvalitetnih nezaposlenih pa zelo malo.
red_tree
# 01.05.2018 ob 07:15
kekec99

Slovenski delodajalci so pač nesposobni - brez študentskegs dela in sp-jev jih večina propade (vse gostinstvo, turizem, ogromno strokovnih del itd).
bunta
# 01.05.2018 ob 07:31
Sej niso vsega krivi samo delodajalci. Marsikdo dvigne placo, ampak to pomeni da takoj pades v drugi placilni razred in na koncu delodajalec placa posten denar, delavcu se pa pozna drobiz. Ce imas poleg take politike se pokvarjenega oz nesposobnega delodajalca pa zelo slaba situacija postane katastrofalna za delavca.
123pepe321
# 01.05.2018 ob 07:35
Novodobno suženjstvo v vsem svojem sijaju...
Ljudje prebudite se.
los-t
# 01.05.2018 ob 08:41
Kako je že en napisu...in potem poslušaš mesečnike kako je treba še več vzet od plače da bo za imigrante in združevanje njihovih družin, ki so vsi po vrsti nezaposljivi...od mojga bruto gre že zdej 40% v razne proračune, se prav da skoraj pol meseca delam samo za druge. Pa ne mi o bolnicah in vrtcih in policiji in cestah, zobarja moram plačat privat ker so v državni ambulanti itak vsi reveži pred mano za pol leta, za vrtec sem plačeval več kot bi dal privat varuški, policaji me pa itak samo za znaki na luknjastih cestah čakajo, še nič ukradenega mi niso nazaj pripeljali. Živel prvi maj, praznik za koga že?
LukaH
# 02.05.2018 ob 21:24
Moj sin je odprl s.p. ( dan 1), po treh tednih (dan 21) je dobil prvi posel in ga realiziral v dveh tednih (dan 35). Ker je bila državna ustanova je bil "zakonski" rok plačila 30 dni (e-račun). Na dan izdaje računa pa je, glej ga šmenta dobil izvržbo FURS-a zaradi neplačila prispevkov. Rok plačila je bil 30 dni, dejansko je dobil plačano 35 dni po izdaji računa... in "glej ga šmenta"... še preden je dobil plačano je dobil že drugo izvržbo. In je sin rekel "ti šmenta" in je s.p. zaprl. To je bilo pred enim letom. Danes ima svoje podjetje na Irskem (IT)... in zadeva šiba kot nora, junija dobi še Irsko rezidentsvo in FURS dobi zero prispevkov, bye, bye...
neutralen
# 01.05.2018 ob 08:46
Iz tega članka je jasno razvidno, koliko dobička mora delavec narediti delodajalcu, da je ta na nuli, če mu izplača minimalno plačo. Pri tem seveda ni še upoštevana amortizacija delovnih sredstev.

Ta članek zelo lepo ponazarja požrešnost naše države, deloma pa tudi opiše zgrešenost izobraževalnega sistema (kljub razcvetu in izseljevanju še vedno znatno preveč arhitektov). Vsa čast delodajalcem, da v tem okolju delajo, uspevajo in ustvarjajo delovna mesta.
TinkiB
# 01.05.2018 ob 08:37
Moje izkušnje z zaposlenimi so slabe, tako, da v življenju ne zaposlim nikogar več oz. sem raje zaradi vse birokracije in finančnih obremenitev firmo zaprl in se zaposlil v nemškem podjetju.
Zgodba je enostavna, zaradi razmer v Sloveniji, sem si poiskal delo v Nemčiji, kot podizvajalec. Ker sem dobro delal in ker je dela neomejeno, sem zaposlil še 3. Mesečna plača 2000€ neto, bruto 3600€, se pravi ogromen preskok iz minimalca.
Prvo leto mine vsi super zadovoljni in ker sem mislil, da so fantje zanesljivi, da znajo so zreli, da lahko delo opravljajo brez nadzora šefa, da jim lahko zaupam.
Že po dveh mesecih, so se začele težave, zamujanje v službo, kvaliteta dela, nobeno delo ni bilo končano v normalnih rokih in seveda zahteve po višji plači, postali so sam svoji šefi, v glavnem, ker ni bilo 100% nadzora so začeli zabušavati. Posledica tega, nemec ni hotel plačati preseženih ur, ker so šli preko vsakega razuma. Meni ni preostalo, drugega, kot da jih odpustim. Čista matematika, če je za neko delo predvideno in plačano 100 ur, opravi se ga pa v 150 urah, je nekaj zelo narobe, oz se urna postavka zelo zniža. Pač slovenska mentaliteta, dajmo firmo uničit.
aless70
# 01.05.2018 ob 08:38
Ne razumem te slovenske obsedenosti s službami za "nedoločen" čas.
Slovenci si to seveda predstavljamo, kot 100% zihr službo do penzije.
Ljudje, take službe so samo v (slovenskem) JS, kjerkoli drugje ti ta "nedoločen" čas kaj malo pomeni. Če je kriza (ki bo spet kmalu) in gre podjetju slabo, kaj ti to pomaga...
...ja, je pa velika težava, ker je cel sistem (od bank, kreditov naprej itd...) nastavljen tako, da so tisti, ki nimajo pogodb o zaposlitvi za "nedoločen" čas, obravnavani kot drugorazredni državljani...
.
A Avstriji ne poznajo pogodb o zaposlitvi za "določen" ali "nedoločen" čas. Je samo pogodba o zaopslitvi, ki ti jo delodajalec lahko odpove kadarkoli in ti seveda izplača ustrezno odpravnini...
.
Nam se zdi to, da si lahko kadarkoli odpuščen, grozljivo a dajmo na vse skupaj pogledati takole:
Vsakemu lastniku (direktorju) družbe je glavni cilj uspešno (pozitivno - Z DOBIČKOM) poslovanje družbe. in za zaposlene, ki k temu prispevajo se bo boril, da jih obdrži. Tisti, ki se ne vklopijo se morajo pač posloviti in poiskati službo drugje.
Če je nekdo odpuščen ne pomeni, da zdaj je pa pahnjen v revščino. Kakšna oseba se pač ne vklopi v delovno okolje firme, sodelavce itd... ...v kakšni drugi firmi bo pa lahko najboljši! In z preprosto fluktuacijo zaposlenih (enostavno odpuščanje in najemanje!!) pridejo vsi do promernih delovnih mest.
Pri nas pa ljudje zabetonirani na delovnih mestih za "nedoločen" čas do penzije. Delavci nezadovoljni, ker se ne počutijo dobro in jim je jasno, da v tej firmi ne funkcionirajo, nadrejeni nezadovoljni, ker ni efekta, odpustiti se jih ne da (tožbe, odškodnine itd...) in potem se vztraja leta in leta.... ...
7up
# 01.05.2018 ob 08:01
Kakšen je smisel tega članka?

Enake davke in prispevke plača tudi podjetje, ki zaposli nekoga.

Jaz pozma tašne, ki komaj zaslužijo za prispevke in pa takšne, ki delajo remote za tuje naročnike in si "morajo" vsako leto vzet nekaj mesečni dopuist, sicer zaslužijo preko 100 000 eur. Preko te meje bi izgubili določene ugodnosti, ki jih ima poenostavljen sp.
kontrec
# 01.05.2018 ob 07:51
Lastnik kapitala, ki je ponavadi njegov osebni, bo vedno iskal dobiček in ščitil svoj kapital,
kar je normalno. Vsi, ki se tukaj zgražate bi storili isto. Rešitev je prepresta, odprite svoja
podjetja in bodite svoj gospodar in plačnik, kar je tudi smisel s.p. in d.o.o..
Najslabši delodajalec je država, ki je tudi začela z (prekarstvom). Druga rešitev je tujina, ki
je z članstvom v EU na dlani, pa tudi ostali svet je globalna vas. Komunizem pa je tako ali tako
le v Sloveniji, Kubi, Venezueli in Severni Koreji.
Stavkajo pa samo državni uslužbenci.
Hyperion
# 01.05.2018 ob 07:53
Vsekakor bi bilo potrebno znižati obremenitve na plače.. in to ne za 5 ali 10%.. ne, za vsaj 50%, pa še to je minimu,. nevem kako se tega politiki ne zavedajo? Aja vem.. ker noben od njih ni bil prej gospodarstvenik. Samo jezike so vrteli in zganjali teorijo že od študija dalje, prakse pa nobene.
Če bi zmanjali obremenitve, bi podjetja sklenila ogromno več rednih razmerij namesto študentskih in pogodbenih, tako pa tvejago na 1000 načinov in se borijo za preživetje. In tudi kaj menite..bo delavec, ki bi tako dobil 1000 eur neto namesto 600, teh 400 eur nesel kam? Večino bo zapravil pri nas, drzava ponovno dobi davek, podjetja prodajajo ker je kupna moč večja in posledično š ebolj pogumno zaposljujejo, in vse je kul. Ampak ne.. kot bi to delali nalašč!
cocoon
# 01.05.2018 ob 08:28
ne morem verjet da ljudje še vedno verjamejo nebulozam zdruzene levice da je treba dvignit davke in prispevke da bomo imeli ceste, solstvo itd. ja kaj pa za vraga imamo zdaj ob postavki da nam ze zdaj drzava pol pobere? cakalne vrste, luknje na cestah in bancne luknje. pojdite malo v svet...
asadullah
# 01.05.2018 ob 08:18
v bistvu ta sistem deluje tako kot stara sovjetska šala: mi se pretvarjamo, da delamo, oni se pretvarjajo, da nam plačujejo.
ps11
# 01.05.2018 ob 09:08
Tudi vsak d.o.o. mikropodjetnik mora za minimalca toliko zasluziti (po placanih vseh stroskih in davku). Vsak zaposleni v podjetju mora toliko ustvariti na mesec, da dobi placo. To je nerazumljivo recimo javnemu sektorju, sploh poslancem in luki mesecu, tomicevi in celotni venezuelski stranki.
the law1
# 01.05.2018 ob 08:58
@K_ris

@cocoon

Kam v svet?

Delež davkov v BDP:
Avstrija 43,4%
Nemčija 44,5%
Slovenija 39,3%


Irska 30% BDP pobranih davkov in minimalna neto plača preko 1.500 EUR. Švica 28% BDP pobranih davkov in minimalna neto plača 2.600 EUR

Kot pa ti je lahko jasno je struktura pobranih davkov tudi zelo pomembna. V Sloveniji predstavljajo v strukturi pobranih davkov obvezni prispevki 40%.

Pri nas se je pač odločilo, da se navali na delavce
KojotFranci
# 01.05.2018 ob 08:01
@HULK008
Poglej si razliko med d.o.o. in s,p. Ti govoriš o d.o.o., kjer si dejansko izplačajo plače. Pri s.p. ni plač, imaš, kar ostane potem, ko plačaš obvezne prispevke.
the law1
# 01.05.2018 ob 09:06
Končno pa en članek, ki bi moral marsikomu odpreti oči kdo je v bistvu največji krivec (seveda ne edini) za slabo stanje recimo teh prekarcev. Glavni krivec je država z svojo iditotsko zakonodajo s socialistično noto

Poleg tega pa vidim kako tukaj nekateri bluzijo o tem, kako delodajalci ali pa s.p.-ji ne znajo zaslužit več. Da to bluzijo slovenske škrtalice je neverjetno. V Sloveniji je pač tako, da za v javnosti vsi bluzite kako cenite kvaliteto v resnici pa vsi oz. zelo velika večina na koncu izberete najcenejšega neglede na kvaliteto. Tudi to je še ostanek socializma, ki kvalitete ni znal niti pod razno cenit
cocoon
# 01.05.2018 ob 08:38
@k_ris
tvoje mnenje glede dviga davkov, prispevkov?
ni vse bdp - zakaj potem v avstriji ne placas dohodnine? vrtec tud ni za placat ves. ostalih ugodnosti pa nesteto. zakaj imajo.skoraj brezobrestne kredite za mlade.druzine? ni vse ravno...
Nimrod no.1
# 01.05.2018 ob 07:49
Ko bo Slovenec dojel, da ne hodi v službo, ampak da soustvarja podjetje z zdajšnjim sovražnikom-lastnikom bomo mogoče celo uspeli..
Bojan18
# 02.05.2018 ob 20:51
Daniel Mole je prvič diplomiral pri 24 letih in je imel z iskanjem zaposlitve težave že leta 2005, zanimala ga je arhitektura, zato se je odločil za nov študij, ki pa ga je končal v obdobju najhujše gospodarske krize. Zdaj končuje že tretjo fakulteto, iz arhitekturnih birojev pa se je pred enim letom umaknil.

OK, da ti pri 24-ih ni jasno, razumem - redkokdo je moder pri teh letih. Ampak da pa končuješ že tretji fax pri svojih ... koliko? ... 38, 39, 40-ih letih? Glej, kolega, lahko imaš 10 faxov pa ne bo drugače. Verjamem, da si vztrajen, deloven, študiozen itd., ampak ti v 15 letih nisi rešil svojega problema, ker ga rešuješ na popolnoma napačen način oziroma na napačnem področju. Če si toliko zagnan, me preseneča, da po letih "natega" še vedno iščeš "službo", namesto da bi ustvaril svoj biznis. Pa pozabi na tvoje 3 fakse! Išči tržne niše - samo to te reši. In verjemi, da boš gospod.
GeorgeB
# 01.05.2018 ob 10:56
Zaradi korupcije v Sloveniji letno ponikne vsaj 30% družbenih sredstev. Korupcija je v vsaki pori gospodarstva in dejavnosti v katerem ima vpliv država. Banka, zdravstvo, nabave v javni upravi na splošno. Če bi ves ta denar pobrali in kaznovali koruptivneže, bi bilo denarja in posla za vse. Po tem pa bi se lahko ljudje odločali, ali se zaposliti, ali pa imeti več naročnikov...
Slovenija potrebuje metlo, da očisti korupcijo. To je prioriteta številka 1.
bistri08
# 01.05.2018 ob 10:46
Zadeve in problemi ki jih javni sektor in državni monopolisti ne poznajo.

Vsi ostali pa zelo zelo dobro.
Bolniška? odpade
Dopust? ostaneš brez prihodka
Delo preko delovnega časa? stalnica s katero si želiš povečati min. prihodke ali si zavezan rokom
so to vsi stroški? NE - manjkajo bančni stroški, pa rač. oprema, software, stroški pis. materiala, goriva, stroški z varstvenim inženirjem, zdravniški pregledi, ... Ni da ni.
the law1
# 01.05.2018 ob 09:42
@ps11

Kaj pa bo vec pobranih davkov? Mislis, da bo vec blagostanja? Malo morgen, samo se vec drhali bojo pozaposlili v javnem sektorju po raznih obcinah, zavodih.

Točno to. Poglejmo primer Italije kjer so visoki davki in birokracija dušita gospodarstvo. Javnosektoraških parazitov je tam tudi malo morje. Njihov dolg je skoraj na grškem nivoju.

Nekateri tukaj kot zgleda smatrajo, da smo mi bolj v stilu nekaterih severnjakov kot pa v stilu italije. Prekleto se motijo, ker mi smo v stilu italije in grčije in tudi gremo po tej poti.

Naša mala država bi morali biti fleksibilna država z malo birokracije in nizkimi davki oz. s tem bi morali začet. Ne zavedajo se, da je edina prednost malih naprav velikim, da so fleksibilni. Mi pa vse delamo v stilu 100 milijonske države
kontrec
# 01.05.2018 ob 07:55
Ob delovni zakonodaji, ki bi bila primerljiva z Avstrijo, Nemčijo ali Švico, ne bi bilo
potrebe po prekarstvu. Slovenci bi radi uživali sadove kapitalizma in živeli v komunizmu.
Še nasvet; V Severni Koreji bodo odprli meje ....
KajtiMar
# 01.05.2018 ob 11:08
mmc 'novinarji' nimajo teh problemov ... so plačani po brisanju komentarjev
Balaš Junior
# 01.05.2018 ob 10:59
rdeckarsko drevo, ti bi spet mlatil po delodajalcih... no, posledicno jih bo se manj - bolj ko bomo mlatili po njih, vec tistih z nizko dodano vrednostjo bo propadlo. Kaj bomo pa potem? Bodo "fizikalci espe" dobili vsi sluzbo na ministrstvu za socialni cut? Kdo bo pa to z davki placal? Bosta Krka in gorenje zapolili vse, ki so odvec na dolenjskem in koroskem? Bosta zaradi tega prodali vec taqblet in pralnih strojev? Ne gre tako.

Pa sploh ne gre za to, da bi ti "fizikalci espe" delali pri enem samem podjetju kot zaposleni - delajo tu in tam, iscejo boljso postavko, iscejo prezivetje. Brezcuten kapitalizem 18. stoletja. Tisti ki najdejo fiksno podjetje, ki jim da 180 ur na mesec, so v bistvu ze na boljsem, ker se tako podjetje na njih tudi zanasa in jih tezje nadomesti.

Slovenija je moralno failed state. To se ne bo nikoli spremenilo, ker bodo posveceni in javnosektorski skupaj z vedno vecjim bazenom upokojencev vedno izvolili vec drzavnih benefitov, vec davkov, vec zascite za vzdrzevane sloje druzbe. Slovenija pa ne bo bankrotirala - samo kolonija bo postala, nemska kolonija za izvoz mlade delovne sile in postopno izcrpavanje preostalih.

Cez 30 let, morda se prej, bodo vsi zakoni napisani v bruslju, velika vecina nepremicnin pa bo v rokah tujih bank in pokojninskih skladov. Ker bo mladine ki bi placevala davke zmanjkalo, bodo ostareli prisiljeni prodati svoje imetje za prezivetje na stara leta. Kupci seveda ne bodo mladi, ker ne bodo imeli kreditne sposobnosti. Kupci bodo nemske banke, ki jim bo ECB natisnila denar po zelji.

Vi boste pa se naprej volili "nove obraze".
rjaklic
# 01.05.2018 ob 09:44
Ja, ste pa rabil ene 10 let, da ste tole ugotovil in sproduciral, skoraj za čestitat.
xes
# 01.05.2018 ob 09:36
Nezadovoljstvo s trenutno ureditvijo se izraža na volitvah ... btw, stranka levica je mnenja, da je treba vse s.p.je dodatno udariti z davčno gorjačo.
ps11
# 01.05.2018 ob 09:33
Ja no K_ris, jaz pa imam svoje podjetje. Vsi davki so vedno placani pred datumom, vsi ostali racuni tudi. Ampak davek na dobicek naj placujem komu? Levici, da bo futrala migrante pa umetnike, poleg sebe? Ker tak sistem mi ze imamo! Kaj pa bo vec pobranih davkov? Mislis, da bo vec blagostanja? Malo morgen, samo se vec drhali bojo pozaposlili v javnem sektorju po raznih obcinah, zavodih. Nemcija je Nemcija. Tukaj je pa Slovenija in situacija je popolnoma drugacna. Celo leto skrbis, da je od poslovanja in vseh skrbi rezultat, naj pa na ze vsaj dvakrat obdavcen denar placam se vec nekemu sistemu, da lahko placuje sanjace, ki dojijo pse? Se za ta davek me boli, da ga placam, ker tocno vem, da gre polovico direkt cez okno luftarjem! Odpri podjetje, zacni kaj delat. Bos hitro razumel drugo plat medalje. Ti kar povecaj davek od dobicka na 50%, bos pobral se manj kot zdaj. Tisti, ki cutimo delo na svojih zivcih vseeno nismo neumni, da bomo to placevali.
JohnSmith
# 01.05.2018 ob 08:51
@HULK008: Celt poznam zadeve. Tako da vem o cem govorim.

Kot kaže, zadeve ne poznaš. S.p. nima plače. Njegova plača je to, kar mu ostane po plačilu stroškov, davkov in prispevkov. Prispevke in dohodnino mora plačati, nima izbire. Če ne plača, dobi v roku enega meseca izvršbo od FURS.
kazam123
# 01.05.2018 ob 08:26
Aja ja prekarci ja tako kot po TV hišah še nedolgo nazaj mogoče pa še vedno. Ne vem več ker sem dobil drugo delo kjer mi ni treba več delat 10ur na dan pa vse vikende in praznike za 615€ (odštej potem še najemnino 200€ za hrček kamrico v najlepšem mestu na svetu).
Ja ja TV hiše pravilno da opozarjate na prekarno delo, ti ti eni drugi delodajalci ti (mi pa nismo taki).
whisky
# 01.05.2018 ob 08:00
Po domače, če vas en sam naročnik/delodajalec izsiljuje, da lahko delaš naprej samo še kot S. P. je moj nasvet jasen: 1.400 € za 36 ur/teden!
Drugače nima velikega smisla, čimprej se moraš znebiti odvisnosti od enega, dobiti še vsaj enega naročnika, razviti svoj produkt, prednosti, iskati nove možnosti, pač če si že postal sp, da postaneš res podjetnik, ki ima letno vsaj 25 tisoč prometa.


in potem zaposliš nekoga, ga pošteno plačaš , ker sam pa že ne boš tak pacek kot un ki tebe ni plačeval, in po par mescih ugotoviš da ima podjetje čedalje manj na računu in je vsak mesec težje dat plačo. Zakaj je tko? mogoče ker država od plače preveč vzame mogoče je začetnik in mu daš še par mesecev časa, da pridobi na učinkovitosti, mogoče ker ma zaposleni pogodbo za nedoločen čas in ga briga koliko dejansko naredi. On pač ob treh spakira in gre domov pa na bolniško vsakič ko ta prvič zakašlja. Nakar po par letih popustiš ,postaneš pacek in se zmeniš z zaposlenim da bo dobil določen procent od prometa ki ga ustvari. Zelo nepoštena poteza.
K_ris
# 01.05.2018 ob 07:54
Daniel Mole je še pred letom dni delal kot arhitekt – na črno, v enem od precej znanih birojev, saj se niso mogli niti dogovoriti, da bi odprl s. p. S podjetjem se je najprej dogovarjal, da bi ga zaposlili s pomočjo državne subvencije, a se ni izšlo. Pred tem je bil namreč registriran kot brezposeln, v resnici je na črno delal za dva druga biroja.

In kako se ga bo kaznovalo, ker je vlekel naše socialne transferje, čeprav je dejansko delal?
MitjaM
# 01.05.2018 ob 07:50
Prekarci so dejansko tista ''rezervna vojska'' kapitala, ki drži delavce v šahu.
moonylink
# 01.05.2018 ob 15:50
Za neto placo 2400 funtov na racun sem delodajalca stal 3166 funtov bruto

Prosim, K-Ris in ElTorro, povejta nam koliko prispevkov bi moral delodajalec placati v Sloveniji za primerljivo placo?

Pa pustimo to...recimo da bi bil zadovoljen z 1.800 evri place k je vse mal ceneje nenazadnje v Sloveniji...kolk prispevkov bi moral placat delodajalc da jaz dobim ven 1800 net?

In ce mi je nekdo za moj skillset v tujini prpravljen placat trikrat vec kt sm v najboljsem mesecu zasluzu v sloveniji - s kom je neki narobe, z mano ker "ne zasluzim dovolj" al z naso butasto drzavo ki me je onemogocala ze od prvega dneva in na vse mozne nacine?

Pa malica!!! Jebote malica...sej nisem petosolcek vec, za svojo malico in potne stroske bom kar sam poskrbel, hvala lepa - vi raje mojemu delodajalcu omogocite da mi lahko izplaca posteno placilo za opravljeno delo. Pa se bo mogoce kdo v Slovenijo se priselil v prihodnje.
Kazalo