Protestni shod, ki sta ga napovedali Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in konferenca Pergam, pridružile pa so se jim tudi centrale KS90, Alternativa in Neodvisnost, je bil predvsem odziv na grožnje delodajalskih organizacij o odstopu od kolektivnih pogodb, če pride do spremembe zakona o minimalni plači. Odziv na predlagane spremembe, po kateri bi se minimalna plača dvignila za 30 evrov in bi se iz nje izvzeli vsi dodatki. Predlaganim spremembam so v Združenju delodajalcev Slovenije nasprotovali predvsem zaradi odsotnosti socialnega dialoga.

A socialni dialog z gospodarstvom je zamrl že dolgo prej, opozarjajo sindikati in dodajajo, da tarifni deli kolektivnih pogodb v marsikateri panogi vsebujejo osnove, ki so krepko pod minimalno plačo. Tako je Jakob Počivavšek iz Pergama v svojem nagovoru opozoril, da se nenehno govori o gospodarski rasti in blaginji, "potem pa govorijo, da bodo propadli zaradi 30 evrov minimalne plače." Počivavšek je ob tem dejal, da gospodarstveniki visoke rasti ne delijo z zaposlenimi in da delodajalce številni opozarjajo na to, "a so očitno gluhi, zato smo danes glasni".

"Delili so nas na javne in zasebne ter na zaposlene in prekarce"
Protest je v osnovi opozarjal na težave delavcev v gospodarstvu, zlasti v panogah z do delavcev neprijaznimi kolektivnimi pogodbami, a so ga podprli tudi sindikati javnega sektorja, saj so težave delavcev vsem skupne, oziroma kot je dejal Počivavšek: "Poskušali so nas deliti na javni in zasebni sektor, potem na prekarce in redno zaposlene. Ni jim uspelo." Da so težave skupne vsem delavcem, so poudarjali vsi govorniki.

Solidarnostno so se protestu pridružili tudi predstavniki sindikata Mladi Plus, ki so poudarili, da je solidarnost ključnega pomena v sindikalnem boju, saj je treba zahtevati dostojno plačilo za dostojno delo za vse generacije, oziroma kot je dejal Adin Crnkić: "Mladi smo tu najbolj na udaru zaradi prekarizacije. A boj za dostojno plačilo je skupen vsem." Podobno je poudaril tudi Marko Funkl iz Sindikata Prekarcev: "Prekarnost znižuje ceno delu, zato je boj za višje plače tudi boj prekarcev." Andraž Mali iz sindikata VIR pa je ob tem dodal, da je dovolj "klečeplazenja v socialnem dialogu, ki vse delavce tišči navzdol. Delavci javnega in zasebnega sektorja bomo podpirali drug drugega."

"Delavke v Mercatorju pod minimalcem, direktor nad 30 tisoč mesečno"
Da so delitve delavcev zgolj orodje za netenje spora med delavci, je v svojem govoru opozoril David Švarc, ki je med drugim dejal, da so sindikati javnega sektorja vse prevečkrat deležni napadov delodajalskih organizacij, ki skušajo zanetiti spor med industrijskimi delavci in delavci v javnem sektorju. "Nihče od njih si pa ne upa reči, da je prigarana plača medicinske sestre, policIsta, strežnice v domu ostarelih, reševalca, vzgojiteljice, paznika v zaporih, baletne plesalke, poklicnega gasilca, čistilke, hišnikov, kuharjev previsoka. Tega ne rečejo, ker dobro vedo, da so tudi te plače še vedno prenizke."

Švarc je ob tem poudaril, da se delodajalci bojijo, da bi se po uspešnem boju v javnem sektorju aktivirali tudi delavci v zasebnem sektorju. "Bojijo se za svoje dobičke, za svoj luksuz. Kako naj si drugače razlagamo dejstvo, da je osnovna plača gasilca v Petrolu malo čez 900 bruto, plača direktorja pa več kot 27 tisoč evrov. Da so plače Gorenjevih delavcev malo nad minimalnimi, direktorjeva pa več kot 29 tisoč evrov, da so osnovne plače trgovk v Mercatorju minimalne, direktorjeva pa, kljub poslovanju z izgubo, več kot 30 tisoč evrov na mesec." Podobno so poudarili predstavniki sindikata Zavarovalnice Triglav, ki so prišli podpreti shod in dejali: "Naj delodajalci živijo s 650 evri na mesec. Vse, kar je pod 1.000 evrov neto, ni vredno dostojnega življenja."

Delodajalci na pogajanja o kolektivnih pogodbah niso pripravljeni
Med protestniki je bilo veliko predstavnikov sindikatov v tistih panogah, kjer so kolektivne pogodbe najmanj prijazne do delavcev. Tako so se shoda udeležili tudi predstavniki SDPZ-ja in SVAS-a, saj so pogajanja o kolektivni pogodbi, ki, spomnimo, omogoča delodajalcem, da čas, ki ga voznik avtobusa preživi med čakanjem na postaji, obračunajo kot tretjino delovne ure, po letu dni zastala na mrtvi točki. Endre Mesaroš iz SVAS-a je ob tem dejal, da se je shoda udeležil, ker se mora "šikaniranje delavskega razreda enkrat zaključiti. Gospodarstvo cveti, delavske plače pa so na dnu." Podobno je opozorila tudi Saška Kumer iz SDPZ-ja, ki je opozorila na nepripravljenost delodajalcev za pogajanja o kolektivnih pogodbah v prevozni dejavnosti. "Pogajanja z avtobusnimi podjetji so zastala, medtem ko se delodajalci pri voznikih tovornjakov sploh niso pripravljeni pogovarjati o kolektivni pogodbi."

Protestnega shoda so se udeležili tudi predstavniki in poslanci stranke Levica, ki je že v prejšnjem sklicu predlagala podobno spremembo zakona o minimalni plači. Poslanec Levice Miha Kordiš je ob tem dejal, da so prišli podpret sindikate v skupnem zagovarjanju višjih plač. "Delodajalci kujejo dobičke na rokah in glavah delavcev, zato je prav, da se ta blaginja ustrezno razporedi."

GZS: Pri panožnih kolektivnih pogodbah smo zaspali
Med protestniki je bilo slišati tudi mnenje, da je tokrat shod organiziran na pravi lokaciji, oziroma kot je izpostavil Goran Lukić iz Delavske svetovalnice: "Prišli smo bogatim bogatašem pokazati bogate reveže." Predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič je ob tem poudarila, da je "dovolj humanitarnih akcij za otroke zaposlenih in dovolj je nizkih pokojnin," in ob tem dodala, da delavci zahtevajo le spoštovanje. Jerkičeva in Počivavšek sta se sicer po shodu sestala s predstavniki GZS-ja.

Predsednik GZS-ja Boštjan Gorjup je sicer po sestanku s predstavniki sindikatov dejal, da se v zbornici zavzemajo za srednjeročni socialni sporazum, ki bi okvirno določal gibanja plač v prihodnosti. O opozorilih protestnikov, da imajo dovolj socialnega dialoga "v prazno", je dejal, da je socialni dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) prinesel rezultate, saj so se plače spreminjale v skladu z dodano vrednostjo, je pa priznal, da so "žal pri panožnih kolektivnih pogodbah, vsaj pri tarifnem delu, nekoliko zaspali".