Na ljubljanskem okrožnem sodišču poteka drugi sodni proces v nekaj letih zaradi zlorabe uradnega položaja pri tehničnih pregledih vozil. Večina obtoženih je krivdo priznala in zato prejela do dve leti zaporne kazni. Krivde ni priznal, kot je poročal STA, le prvoobtoženi Florijan Gašperin, nekdanji vodja poslovalnice AMZS-ja v Lescah, ki je bil za podobna kazniva dejanja obsojen že konec leta 2014.

Kriminalisti so v preiskavi ugotovili, da so osumljeni na tehničnih pregledih potrjevali tehnično brezhibnost vozil z resnimi tehničnimi pomanjkljivostmi in tudi vozil, ki jih lastniki sploh niso pripeljali na tehnični pregled. Sporni tehnični pregledi pa so le ena izmed številnih afer, povezanih z goljufivo pridobitvijo dokumentacije, potrebne za vožnjo motornih vozil.

Po letošnji predstavitvi lanskega varnostnega stanja na slovenskih cestah in ukrepov agencije za varnost prometa (AVP) za boljšo prometno varnost letošnjega januarja sta se skupaj precej ostro odzvala nevladna organizacija s področja prometa AMZS in zavod Varna pot.

"Kljub ambicioznim obljubam vodstva AVP-ja izpred dobrih treh let, kako bo Slovenija vstopila med varnejše države v Evropski uniji in da se bodo odpravili vzroki in posledice koruptivnih dejanj z vozniškimi dovoljenji in tehničnimi pregledi, ne moremo spregledati naslednjih dejstev. Slovenija je s takšnim stanjem prometne varnosti nad povprečjem EU-držav, po slovenskih cestah pa še vedno vozi 4023 voznikov, ki so si protipravno pridobili vozniško dovoljenje, 2853 voznikov z izdanimi spornimi ali ponarejenimi zdravniškimi spričevali in 1351 vozil s ponarejenimi tehničnimi pregledi," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so dodali, da je za vse navedene policija izvedla ustrezne kazenske postopke in obvestila pristojne državne institucije, med njimi tudi AVP. "Kljub konkretnemu poročilu od avgusta 2013 AVP ni izvedel ne sistemskih ne drugih ukrepov, ki bi navedeno stanje in vzroke odpravili, in to kljub temu da je kot skrbnik varnosti cestnega prometa na sistemski državni ravni prva poklicana in zainteresirana organizacija."

AVP zavrača očitke
Po navedbah AMZS-ja torej po slovenskih cestah vozi skoraj sedem tisoč voznikov z nezakonitimi vozniškimi izpiti, poleg tega pa še več kot 1300 tehnično nepopolnih vozil, pristojne institucije pa jim to dopuščajo!? Na AVP-ju, na katerega se je usulo precej kritik, poudarjajo, da so za preganjanje in kaznovanje goljufivih voznikov pristojni policija, tožilstvo in sodstvo. Ker sami nimajo tovrstnih pristojnosti, tudi ne vedo, ali številke, s katerimi operirajo na AMZS-ju, res držijo.

Hkrati tudi zavračajo očitke, da niso izvedli nobenih ukrepov, saj neprestano izvajajo nadzor nad delom avtošol in šol varne vožnje. Z novo zakonodajo lahko tudi upravne enote pri izdaji dokumentov v evidencah preverjajo, ali so kandidati za voznike res izpolnili vse zahteve, ki so potrebne za pridobitev vozniškega dovoljenja. Hkrati pa iščejo tudi tehnične rešitve za učinkovitejši nadzor pri tehničnih pregledih, da ne bi bilo mogoče več goljufati s sposojenimi vozili.

"Agencija za varnost prometa ni pristojna za izdajanje omenjenih potrdil in tudi ni nikoli izdajala kakršnih koli potrdil. Agencija je na drugi strani predlagala sistemske rešitve, da se to ne bi več dogajalo. Zakon o voznikih tako rešuje področje avtošol in varne vožnje. Zakon o motornih vozilih, ki bo predvidoma sprejet maja, pa rešuje tudi področje vozil oz. tehničnih pregledov. Zdravniška spričevala spadajo na področje zdravstva, vendar tudi tu sodelujemo, saj imamo konkretne predloge, kako naj se stvari izboljšajo. Kar se tiče spornosti v preteklosti izdanih potrdil, agencija ni bila vpletena v to," je za MMC povedal direktor AVP-ja Igor Velov in dodal, da se bo prava slika pokazala, ko bodo sodišča izrekla sankcije.

Številne policijske kazenske ovadbe
Na Generalni policijski upravi (GPU) pojasnjujejo, da so zaradi kaznivih dejanj na področju voznikov oziroma različnih potrdil (npr. dodatno usposabljanje voznikov začetnikov, dodatno usposabljanje za varno vožnjo, rehabilitacijski programi …), ki so jih izdajale pooblaščene šole vožnje, podali več kazenskih ovadb za skupno 1911 kaznivih dejanj (največ primerih ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva).

"Cena takšnega potrdila je bila okoli 250 evrov. Policija je o vseh zaznanih nepravilnostih in podanih kazenskih ovadbah obvestila ministrstvo za infrastrukturo (MZI), ki je nosilec predpisov o voznikih in je pristojen za sprožitev obnove postopkov," pravijo na GPU-ju.

Na področju vozniških dovoljenj je policija v zadnjih letih podala kazenske ovadbe za 220 kaznivih dejanj. Med njimi jih je največ zaradi "overitve lažne vsebine." "Osumljeni so na različnih upravnih enotah v Republiki Sloveniji uporabili javno listino – izvirno potrdilo Izpitnega centra Ljubljana, čeprav so vedeli, da je vsebina tega potrdila lažna. Na podlagi teh potrdil pa so jim bila na različnih upravnih enotah v Republiki Sloveniji izdana vozniška dovoljenja," pravijo na GPU-ju, Poleg tega so podali tudi kazensko ovadbo za 24 kaznivih dejanj, ki naj bi jih storila uradnica na AVP-ju.

MZI ne more odgovoriti
Policisti ob tem pojasnjujejo, da so o vseh kaznivih dejanjih oziroma podanih kazenskih ovadbah obvestili MZI, "ki je nosilec predpisov o voznikih in pristojen za sprožitev obnove postopkov“. In koliko je bilo sproženih "obnovitvenih postopkov"? To ostaja skrivnost. Na poizvedovanje, v koliko primerih je MZI sprožil obnove postopkov pridobivanja vozniških dovoljenj in tehničnih pregledov, so vprašanje preusmerili na agencijo za varnost prometa. Na ministrstvu (MZI), kamor spada promet, namreč na to ne morejo odgovoriti. Tako trditve AMZS-ja o nekaj tisoč voznikih s "protipravno pridobljenimi izpiti" morda res držijo.

Ministrstvo za zdravje nima pristojnosti
Zgodba s spornimi ali ponarejenimi zdravniškimi spričevali je nekoliko drugačna. Začela se je, ko so policisti v nekem predkazenskem postopku ugotovili, da prihaja do nepravilnosti pri izdaji izkazov o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil kandidatov za voznike.

Z ugotovitvami so seznanili ministrstvo za zdravje z opisom in jih opozorili, da obravnavajo sume kaznivih dejanj zaradi najmanj 2.860 sporno izdanih zdravniških izkazov. "Pozneje smo posredovali še konkretne podatke o kaznivih dejanjih, da bi v okviru svojih pristojnosti izpeljali obnove postopkov," pravijo na GPU-ju.

Toda ministrstvo za zdravje (MZ) po drugi strani pravi, da pač ni pristojno zato, da bi voznike s spornimi zdravniškimi spričevali poslalo na ponoven ustrezen zdravniški pregled. Potem ko so MZ seznanili z nepravilnostmi pri izdaji zdravniških spričeval voznikom pri enem od izvajalcev pregledov, so od zdravniške zbornice, ki je pristojna za strokovni nadzor nad delom zdravnikov, zahtevali izvedbo strokovnega nadzora.

"Nepravilnosti, o katerih je bilo ministrstvo naknadno seznanjeno od Generalne policijske uprave, so se nanašale na isto skupino povezanih izvajalcev. Šlo naj bi za izdajo zdravniških spričeval zmožnosti za vožnjo motornih vozil. V določenih primerih naj bi obstajala verjetnost, da so zdravniška spričevala izdali zdravniki, ki ne izpolnjuje pogojev za izvajanje pregledov, podpisali pa so jih specialista medicine dela, prometa in športa, ki te pogoje izpolnjuje. Ministrstvo za zdravje v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi nima vzvodov presojati vsakega izdanega zdravniškega spričevala posebej. Prav tako ministrstvo za zdravje nima zakonske podlage za izvedbo posebnih postopkov, namenjenih ugotavljanju pristnosti posameznega zdravniška spričevala," pravijo na MZ-ju in dodajajo, da je edina njihova pristojnost v tem primeru upravni nadzor, s katerim se ugotavlja zakonitost dela posameznih izvajalcev.

"Zato je ministrstvo tudi uvedlo upravni nadzor, ki pa še ni končan, tako da ga tudi ne moremo komentirati," dodajajo na MZ-ju. Podatka, koliko voznikov je s spornimi zdravniškimi spričevali moralo na ponoven pregled, na MZ-ju očitno nimajo. Skoraj 3000 voznikov s spornimi zdravniškimi izkazi pa se verjetno še vedno vozi po slovenskih cestah.