Uredniški izbor
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.8 od 55 glasov Ocenite to novico!
Begunci
Številni begunci celotno otroštvo preživijo v slabih razmerah begunskih taborišč. Foto: EPA
Manuel Herz
Manuel Herz poudarja, da bi morali imeti begunci v taboriščih možnost živeti čim bolj normalno življenje. Foto: Manuel Herz/Osebni arhiv
       Pogosto je to, v kakšnih zakloniščih ali stavbah begunci živijo, tudi politično vprašanje. V Čadu tako lokalne oblasti odločajo o tem, ali lahko begunci preidejo s šotorov na kolibe iz gline kot nekoliko trajnejše zgradbe.       
Begunsko taborišče Zatari v Jordaniji
Večina sirskih beguncev je nastanjenih v državah ob Siriji. Na sliki prizor iz begunskega taborišča Zatari v Jordaniji. Foto: EPA
       Če v taboriščih vse predpišejo nevladne organizacije, ZN ali gostiteljska država, je bivanje beguncev zelo žalostno. Gre za t. i. skladiščenje beguncev, ko se jih pravzaprav le nekam umakne.       
Begunci v Sudanu
Vsa taborišča so med seboj različna, pravi Herz, skupno pa jim je to, da v vseh živi veliko ljudi. Foto: EPA
Zahodnosaharsko begunsko taborišče
Zahodnosaharska taborišča v Alžiriji so ena izmed tistih, katerih začasnost se je z desetletji prelevila v navidezno trajnost. Foto: Boris Vasev
       V kontekstu, kjer je vse politično, dobi vsak arhitekturni detajl poseben pomen. Na krajevni ravni v Nemčiji, Švici, in verjamem, da tudi drugod, je pomembno že, kako naj bo nastanitev za begunce videti. Naj bo gostoljubno, naj bo negostoljubno? Ne sme biti preveč udobna, sicer se bodo sosedi pritoževali.       
Begunsko taborišče al Šati v Gazi
V Gazi, ki meri le 365 kvadratnih kilometrov in kjer živita okoli dva milijona ljudi, je večina prebivalcev beguncev ali njihovih potomcev. Prostor je zelo omejen, zato so begunska taborišča zelo stisnjena. Na sliki prizor iz taborišča Al Šati v mestu Gaza. Foto: EPA
Taborišče na Lezbosu
Herz opozarja na skladiščenje beguncev, ki so preprosto odmaknjeni na neko lokacijo in tam zaprti. Foto: Reuters
       Pravim le, da se moramo zavedati določenih podobnosti, saj obstaja nevarnost zdrsa v pravi kolonialistični odnos moči.       
Avstrijska policija
Evropske države in institucije si na vse načine prizadevajo zmanjšati prihod beguncev ali ga popolnoma ustaviti, kar posledično na tisoče ljudi spravlja v nemogoč, pogosto tudi smrtno nevaren položaj. Foto: Reuters

Dodaj v

"V taboriščih je tudi to, ali živijo begunci v šotorih ali kolibah, politično vprašanje"

Intervju s švicarskim arhitektom na temo begunskih taborišč
1. julij 2018 ob 07:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Begunska taborišča so verjetno najneposrednejši prevod politike v prostor, pravi švicarski arhitekt Manuel Herz, ki je preučeval taborišča v Alžiriji in Čadu. Kot je dejal za MMC, bi morala biti taborišča prostor, kjer bi begunci lahko upravljali svoja življenja, namesto da se jih tam skladišči.

Taborišče postane orodje oziroma način za soočanje z nasiljem prek arhitekture, meni Herz, ki opozarja na začasno naravo begunskih taborišč, čeprav nekatera trajajo tudi po pol stoletja. Begunci si zaslužijo čim bolj normalno življenje, a to zaradi visoke stopnje reguliranosti taborišč ni mogoče, opozarja in dodaja, da je ključno vprašanje, ali begunci v taboriščih sami oblikujejo svoja življenja. Pri tem opozarja na pojav "skladiščenja" ljudi, čemur smo priča tudi v dehumanizirajočih taboriščih na grških otokih.


Koristi od begunskih taborišč nimajo le begunci, temveč tudi države gostiteljice, nevladne organizacije, Evropa, meni Herz. Tudi to naj bi bil eden od razlogov, da nekatera obstajajo toliko časa. Ker pa so taborišča le "nadomestek politike", arhitektura po njegovih besedah ne more zamenjati političnih rešitev. Ob svojem delu pa morajo biti arhitekti pozorni na številna vprašanja, ki v drugačnem kontekstu ne bi bila pomembna. Bo preveč udobna namestitev za begunce razjezila bližnje prebivalce? Tudi material, ki je na voljo beguncem, je stvar politike, opozarja Herz, ki je glede načrtovanja taborišč sodeloval tudi z Visokim komisariatom ZN-a za begunce (UNHCR). Kot poudarja, so vsa taborišča različna, a jim je skupno to, da v njih živi veliko ljudi. Tem pa je treba zaupati, da so sposobni sami upravljati svoja življenja, pravi sogovornik.


Začniva z vprašanjem, ki je pravzaprav v osrčju stvari. Dejali ste, da so begunska taborišča verjetno najneposrednejši prevod politike v prostor. Kaj ste mislili s tem?
To se dogaja na več ravneh. Najprej, begunska taborišča so odziv na vojaške konflikte ali nasilje. V večini primerov se jih postavi, ker ljudje pred tem bežijo, taborišče pa postane orodje oziroma način za soočanje z nasiljem prek arhitekture. Dokler se torej konflikta ne dá rešiti politično, zgradimo taborišče. To tako postane nekakšen nadomestek politike. Na bolj konkretni ravni pa vidimo, da so v večini primerov taborišča močno regulirana s strani različnih organov, UNHCR-ja in številnih nevladnih organizacij, ki so vpletene. Prostor, ki se ustvari v taboriščih, pa je skoraj neposreden prevod teh mednarodnih pravil, katerih namen je ohranjati ljudi pri življenju, ki se ukvarjajo z vprašanji zdravja, varnosti, obnašanja ljudi, njihove svobode gibanja, ki je pogosto močno omejena. Gre torej za močno reguliran prostor, kjer begunci pogosto ne upravljajo svojih življenj, ampak jih upravlja nekdo drug. O vsem odločajo tisti, ki vodijo taborišče in postavljajo pravila, tudi o tem, koliko vode imajo begunci na voljo, koliko mleka spijejo, koliko testenin pojedo, kakšna je njihova prehrana, kako poteka njihovo vsakodnevno življenje. V takšnem prostoru se politika in zasebnost povsem zlijeta.

Sam smisel begunskih taborišč je njihova začasnost. Na misel najprej pridejo šotori. Je to še vedno prevladujoč model taborišč na svetu?
Glede na statistične podatke UNHCR-ja begunska taborišča sploh niso večinska rešitev za begunce. Večina jih namreč samostojno najde nastanitev na podeželju, v vaseh na območju, kamor pobegnejo. Mimogrede, rad bi poudaril, da velika večina beguncev ne pride v Evropo. Ostanejo namreč na območju, kjer poteka konflikt, bodisi v osrednji ali vzhodni Afriki bodisi na Bližnjem vzhodu ali v jugovzhodni Aziji. Le majhen odstotek jih pride v Evropo. Manjši del beguncev pa živi v taboriščih. Te postavlja in vodi UNHCR. Glavno je načelo začasnosti. Taborišče torej ni stalna rešitev, kljub temu pa pogosto vidimo, kako taborišča obstajajo 10, 15 ali 50 let. Sam šotor pa ima več funkcij. Gre za najenostavnejši način, kako za begunce zagotoviti zaklonišče. Pridobi pa tudi simboličen značaj, saj predstavlja začasnost. Sama podoba šotorov pomeni, da ne gre za nekaj stalnega in včasih se jih leta in leta uporablja ravno s tem namenom. Pogosto je to, v kakšnih zakloniščih ali stavbah begunci živijo, tudi politično vprašanje. V Čadu tako krajevne oblasti odločajo o tem, ali lahko begunci preidejo s šotorov na kolibe iz gline kot nekoliko trajnejše zgradbe.

Politiziran je torej celo material, ki je na voljo beguncem.
Da, a na obeh straneh, tako pri beguncih kot gostiteljski skupnosti. Te včasih beguncem prepovejo gradnjo kolib ali trajnejših struktur, saj želijo, da je taborišče čim bolj začasno in občutljivo, včasih pa želijo šotore ohraniti sami begunci, ker želijo poudariti začasnost svojega tamkajšnjega bivanja. V drugih primerih pa si begunci močno želijo trajnejših zgradb. Vsak primer se razlikuje od drugega, zato tudi, naj poudarim, nobeno taborišče ni enako drugemu. Čeprav so proizvod enakih načrtov in pravilnikov, so na koncu vsa različna, saj so različne tudi njihove prostorske okoliščine. Zanimivo je tudi, da imajo za obstoj taborišč interes številni ljudje in organizacije. Številnim taborišča koristijo. Najprej seveda koristijo beguncem, ki pridobijo hrano, zdravstveno oskrbo, šolanje. Koristi ima država gostiteljica, saj pridejo nevladne organizacije, ki imajo milijonske proračune in ponujajo storitve na področju zdravstva in izobraževanja ne le beguncem, temveč tudi okoliškim prebivalcem. Nevladne organizacije lahko medtem prikažejo nov humanitarni program in dobijo nova sredstva. Evropi koristijo, saj zadržujejo begunce v Afriki in ti tako ne odidejo v Evropo. Morda koristijo tudi uporniškim skupinam, ki v taboriščih uporabljajo bolnišnice. Na neki način taborišča koristijo vsem, in to je tudi eden od razlogov, zakaj včasih obstanejo precej dlje od načrtovanega.

Obstaja veliko primerov taborišč, ki postanejo dom za cele rodove. Tak primer so zahodnosaharska taborišča v Alžiriji ali taborišča za sirske begunce v Turčiji in Jordaniji, kjer je nastanjenih na sto tisoče ljudi. Kakšni problemi nastanejo, ko začasna taborišča postajajo vse trajnejša? Ti ljudje živijo v krajih, ki jih ne morejo imenovati dom, a so ravno to postali.
Pomembno vprašanje je, ali lahko begunci sami oblikujejo svoja življenja. Če v taboriščih vse predpišejo nevladne organizacije, ZN ali gostiteljska država, je bivanje beguncev zelo žalostno. Gre za t. i. skladiščenje beguncev, ko se jih pravzaprav le nekam umakne. Če pa imajo begunci možnost vplivanja na svoja lastna življenja, pa lahko za ta okolja rečemo, da imajo tudi določen potencial in da ponujajo priložnosti. Tako je recimo v zahodnosaharskih taboriščih, kjer je položaj sicer res tragičen in ljudje ne živijo v državi, v kateri želijo, še vedno pa izkoriščajo priložnost za preoblikovanje svoje družbe. Mislim, da je tako do določene mere tudi v palestinskih taboriščih na Zahodnem bregu in drugod, recimo v Libanonu. Ta taborišča so namreč postala nekakšni laboratoriji za nova politična delovanja, prostor, kjer nastaja nekaj novega. To kaže, da taborišča niso nujno bedni kraji, ampak lahko tudi ponujajo priložnosti za politično emancipacijo.

V Gazi, pa tudi na Zahodnem bregu, se begunska taborišča nekako zlijejo s širšo okolico, postala so del mest, ob katera so umeščena. V primeru zahodnosaharskih taborišč v Alžiriji pa so ta povsem na samem.
Da in ne. Res je, da v primeru palestinskih taborišč ne boste opazili velike razlike med uradnim taboriščem in njegovo okolico, a razlike obstajajo, na področju dostopa do storitev in pravic. Ob tem so se taborišča resda zlila z okoliškimi mesti, a razlike so tudi v tem, kdo te kraje upravlja. V primeru palestinskih taborišč le-te soupravlja UNRWA, agencija ZN-a za palestinske begunce. Zahodnosaharska taborišča pa sicer res niso v neposredni bližini alžirskih mest, a ne smemo pozabiti, da na območjih, kjer postavijo taborišča, vedno nekdo živi. Nikoli ne gre za nikogaršnjo zemljo. Vedno obstaja tamkajšnje prebivalstvo in tamkajšnje gospodarstvo, zato prihaja do interakcije, včasih pozitivne, včasih negativne. V primeru Čada je prišlo recimo 250.000 sudanskih beguncev na suho sahelsko območje, kar ima močan vpliv na okolje in gospodarstvo. Ta taborišča niso nikoli otoki, vedno obstajajo v zelo resničnem kontekstu.

Ali je begunsko taborišče lahko dom oziroma ali naj sploh bo dom?
Zdi se mi impresivno, da so se zahodnosaharski begunci že na samem začetku odločili, da bodo poskusili vzpostaviti kakovost vsakodnevnega življenja, kakršnega bi si želeli, seveda glede na razpoložljive vire, pri čemer se zavedajo, da bi vse to zavrgli, če bi obstajala možnost vrnitve na njihove domove. Odgovor je tako dvojen. Taborišča bi morala biti dom že od samega začetka bivanja v njem, a ob razumevanju, da ga lahko zapustiš in si tega želiš ob možnosti vrnitve.

Prej ste omenili izraz skladiščenje in mislim, da je povsem ustrezen v primeru begunskih taborišč na grških otokih, kjer na deset tisoče beguncev živi več let. Številni izmed njih tam tako rekoč preživljajo svoja najboljša leta. Kako naj razumemo ta odnos do beguncev in kaj nam to, da jih tam zadržujemo, pove o tem, koliko cenimo njihova življenja?
Mislim, da ste na vprašanje že sami odgovorili. Seveda gre za popolno nespoštovanje življenja beguncev. Ob tem Evropa do beguncev kaže tudi popolno nezaupanje. Jaz pa mislim, da bi morali beguncem zaupati, da so sposobni skrbeti zase, in da bi to tudi morali, ne pa da so tako skladiščeni.

Obiskali in preučevali ste taborišča v Čadu in Alžiriji in kot ste dejali, so vsa taborišča med seboj različna. Pa imajo ta taborišča in tista v Turčiji ter palestinska v Siriji, Jordaniji in Libanonu ob vseh razlikah kaj skupnega?
Skupno jim je že to, da tam živi veliko ljudi. Kot arhitekt mislim, da bi jim morala biti skupna urbana dimenzija oziroma urbano okolje. Ti prostori ne bi smeli biti le prostori za reševanje življenj, prostori, ki bi zgolj preprečevali, da ljudje umrejo, ampak bi morali imeti tudi urbano dimenzijo. To vključuje tudi rekreacijo, možnost učenja, vsakodnevna opravila, kot so iti v službo, nakupovati, uživati in podobno. To, kar počnemo v normalnih mestih, bi moralo biti omogočeno tudi ljudem v taboriščih.

Kako se je do vprašanja taborišč razvijal odnos arhitekture na splošno?
UNHCR, ki je odgovoren za postavljanje taborišč, pri tem vodi osrednji dokument Priročnik za izredne razmere, ki njegovemu osebju pojasnjuje, kako se postavi taborišče. Ta priročnik se sicer nekoliko spreminja, a je vseeno presenetljivo standardiziran in v zadnjih 20 letih se skorajda ni spremenil. Ob tem je treba priznati, da je UNHCR v bistvu precej učinkovit. Morda je edina mednarodna organizacija, ki je sposobna nekam sredi afriške džungle pripeljati 50.000 šotorov, očistiti okolico in jih postaviti. To je težka naloga in priznati moramo, da je ne opravljajo slabo. Pri tem niso naivni. Vedo, da je priročnik abstrakten in poenostavljen ter da ga je treba prilagajati vsaki državi posebej. Na ravni arhitektov, torej neuradnih institucij, pa gre za področje, ki smo ga do nedavnega bolj ali manj ignorirali. Leta 2006 sem bil urednik izdaje nemške revije za arhitekturo posebej o begunskih taboriščih in preseku tega vprašanja z načrtovanjem in arhitekturo. Takrat so mi kolegi arhitekti govorili, da je to sicer zanimivo, a kako da je povezano z našim delom. Kako je to pomembno za naš poklic? Deset let kasneje smo vsi vedeli, kako pomembno je. V Nemčiji in Evropi smo bili naenkrat soočeni s sto tisoči in več beguncev in morali smo najti načine, kako to vprašanje reševati tudi z vidika prostora in urbanizma. Morda je bilo naivno, da se s tem vprašanjem nismo ukvarjali prej. A zdaj mislim, da obstaja zavedanje med arhitekti glede tega, še posebej v zadnjih dveh, treh letih. Beneški bienale leta 2016 je recimo pokazal, da se veliko držav ukvarja ravno s tem vprašanjem.

Vprašanje za arhitekte je seveda, kako izboljšati življenje za prebivalce taborišč. A, kot ste zapisali, arhitektura ne more nadomestiti političnih rešitev in arhitekturne rešitve se lahko spremenijo v strategijo postavljanja političnega dogovora na stran. Arhitekt postane sostorilec, ste zapisali. Arhitekti ste torej v kočljivem položaju, ko gre za izboljšanje begunskih taborišč.
Seveda. Ne smemo biti naivni. Ne gre za preprosto vprašanje izboljšav. V kontekstu, kjer je vse politično, dobi vsak arhitekturni detajl poseben pomen. Na krajevni ravni v Nemčiji, Švici, in verjamem, da tudi drugod, je pomembno že, kako naj bo nastanitev za begunce videti. Naj bo gostoljubno, naj bo negostoljubno? Ne sme biti preveč udobna, sicer se bodo sosedi pritoževali. Vse dobi poseben pomen. In ker smo arhitekti sostorilci, se moramo tega zavedati in ne smemo biti naivni. Z vsako izboljšavo morda ustvarjamo novo težavo.

Zapisali ste tudi, da UNHCR-jev Priročnik za izredne razmere, ki ste ga omenili prej, "odseva mehanizme in vzorce procesov kolonializma 19. stoletja". Pisali ste o kontekstu orientalizma, po katerem Afriko in Orient dojemamo kot "divja", ter kako naj bi Evropa tja prinesla vrednote razsvetljenstva. Zveni kot huda obtožba, lahko kaj več poveste o tem?
Gre za to, da taborišče predstavlja prostor zaščite, a tudi prostor reda, kjer je vse organizirano in funkcionalno ter higienično. Idealistično je to čist prostor in tukaj vidimo vzporednice s kolonializmom, kjer so prevladovale enake zamisli o tem, da se uvede red v domnevni kaos. Gre tudi za idejo, da so zahodne nevladne organizacije velikodušne, da pridejo z denarjem, z zdravniki in inženirji. Obstaja nekakšna zrcalna slika ali odsev kolonializma. Vendar ne pravim, da potem ničesar ne počnemo, da to prenehamo. Pravim le, da se moramo zavedati določenih podobnosti, saj obstaja nevarnost zdrsa v pravi kolonialistični odnos moči.

Boris Vasev
Prijavi napako
Komentarji
NOPCBS
# 01.07.2018 ob 07:07
mene bi pa izredno zanimala studija rabe besed:
begunec
prebeznik
ilegalni imigrant

a bi lahko en neodvisni clanek na to temo?
paver
# 01.07.2018 ob 07:18
Na MMC to ni možno.
cene vols
# 01.07.2018 ob 07:20
Taborišča in begunci so samo posledica. Vzrok očitno ni pomemben.
Se mi zdi kar bizarno, da smo že tako daleč, da arhitekt razpravlja o tej temi.
Binder Dandet
# 01.07.2018 ob 08:02
"Avstrijska policija
Evropske države in institucije si na vse način prizadevajo zmanjšati prihod beguncev ali ga popolnoma ustaviti, kar posledično na tisoče ljudi spravlja v nemogoč, pogosto tudi smrtno nevaren položaj. Foto: Reuters"

Evropske drzave si prizadevajo zmanjsati prihod ilegalnih migrantov, ki niso begunci. Ravno zaradi slednjih so na udaru tudi begunci, ker so slednji pomesani vanje in prihajajo v njihovi preobleki. S taborisci izven eu se zeli narediti filtraicja, da bodo v eu prisli zgolj begunci. Kje v tem vidite prizadevanje za ustavljanjemtoka beguncev Boris Vasev??? Bolano, da lahko en novinar, ki ima tako izkrivljen pogled, tega tako enostavno plasira na javnem mediju kot je mmc.
Dvomljivec
# 01.07.2018 ob 08:02
Rtvrtv - kapital rabi migrante, ampak legalne, s kvalifikacijami in papirji. Prebežniki bežijo pred vojnami in potrebujejo pomoč. Iz npr. Pakistana pa prihajajo ilegani migranti in takih je žal največ, Europa pa še nima mehanizma, da bi jih pohitrem postopku odpikala.
Plavica1
# 01.07.2018 ob 10:15
Ob tem Evropa do beguncev kaže tudi popolno nezaupanje. Jaz pa mislim, da bi morali beguncem zaupati, da so sposobni skrbeti zase, in da bi to tudi morali, ne pa da so tako skladiščeni.

In zakaj statistike v EU kažejo, da 97% beguncev (migrantov, prebežnikov) NI SPOSOBNO skrbeti zase v EU okolju, ki je približno tisoč let pred njihovo miselnostjo. In definicijo BEGUNEC za katere naj bi skrbel UNHCR je treba uporabljati zelo natančno, saj dezerterji, ekonomski migranti, pobegli kriminalci ne spadajo v kategorijo BEGUNEC. In teh zadnjih treh definicij je skoraj 90% med "begunci" v zadnjih petih letih.
dobertek
# 01.07.2018 ob 08:30
@SrMaček
obstaja ogromno ljudi katerim je udobneje kot nam. Begunec pa nikakor ne mora biti ilegalni migrant v prvi državi kjer je mir oz. je varen in ilegalni migrant nikakor ne mora biti begunec pol ki je prepotoval pol sveta brez papirjevin ima cilj severna ali zahodna evropa .
ko govoriš o udobju imas morda vec tisoc evrov na strani kot jih ocitno imajo ti “begunci” ki prihajajo v evropo?
DrKult
# 01.07.2018 ob 10:29
Srmaček: "Begunec je človek, ki pred nečem beži.
Prebežnik je begunec, ki je našel cilj svojega bega.
Ilegalna migranta pa sta oba, kadar ju ti zavračaš iz v nekoč prisvojenega ozemja, četudi so na to ozemje nekoč tvoji predniki prišli kot prebežniki."


Evropa pa je kontinent z omejitvami. Razlika je, če pride 100k ali 1mio. migrantov, sploh če upoštevaš, da dok se šleparija ne neha, jih bo naslednje leto spet toliko. Postavimo Afriko na noge, namesto da jo selimo v EU. Bo boljš za vse, bolj efektivno, pa še skrajno desnih se bomo končno rešili. Lahko gremo pa seveda po tvoje, pa bo cela EU izvolila skrajno desnico, ki bo, ko enkrat več ne bo ovire, počela, kar je že počela. Jaz to ne bi.
davide
# 01.07.2018 ob 09:11
Mene pa zanima zakaj se nič ne poroča od kod se znajdejo "begunci" na naši meji?

Zadnjič sem debelo gledal, ko sem slišal po radiu, da so na meji dobili "prebežnike" iz Bangladeša in Mjanmara
BioBenz2
# 01.07.2018 ob 11:28
Begunec je človek, ki pred nečem beži.
Prebežnik je begunec, ki je našel cilj svojega bega.


Naj zaprosim za azil na Švedskem, ker bežim pred pomankanjem eurov v Sloveniji.

Na svetu je veliko revnih ljudi. Za koliko jih je prostora v Slovniji? 1 milion? 20 milionov? In v EU. A povabimo kar cel svet sem?
DrKult
# 01.07.2018 ob 11:11
raknav navi, ti si kar dalje zatiskaj oči. Skrajna levica to počne že nekaj let. Zapre se v svoj balonček, kjer je edino in samo njena ideologija tista prava in humana, vsi zunaj nje pa fašisti. Realnost je pa taka: Pride 500k migrantov in skrajni desnici naraste podpora iz 1% na 3%. Nič pretirano hudega. Jih pride še 500k in naraste podpora iz 3% na 7%. Še vedno nič pretirano hudega. Jih pride še 1 milijon, pa naraste iz 7% na 11% in tako naprej, dok ne pridemo na 30, 40 in na koncu preko 50%. Tam pri nekje 10% postane človek malo živčen, ko dobi v parlamentu največ sedežev, te je pa že lahko strah.
Kaj ima s tem "humanizem"?. Jah, nič ane. Razen tega, da dobijo ljudje občutek, da je dotok teh ljudi neskončen in da se lahko znajdejo v situaciji, ko stvari več ne bo mogoče spraviti pod kontrolo. In kaj takrat slišijo? Skrajna levica se zbere na protestu s parolami "Nihče ni ilegalen!" in "Odprimo meje!".
To je tisto, kar ste / so skrajno levi naredili. Če bi vi pred 2 leti jasno izrazili "samo begunci lahko pridejo na način, ki je predviden za begunce. Ekonomski migranti pa naj pridejo na načine, ki so predvideni za ekonomske migrante", se na tleh EU nikoli ne bi ustvarila taka kritična masa.
Meni je popolnoma logično, da bo nek reven Afričan iz varne države hotel izkoristiti begunsko krizo za svojo ekonomsko migracijo v Evropo, to je povsem človeško. Problem je, ko to začne izkoriščati tako število ljudi, da stvari ni mogoče držati pod kontrolo. Ljudje ne volijo skrajno desne stranke, ker bi bili skrajni desničarji. Volijo jo zato, ker imajo občutek, da se zaradi zahtevane politične korektnosti vse druge stranke otepajo migrantske problematike.
In to, to je tisto, kar ste vi naredili. Kar je še pa najslabše pri tem, je to, da je skrajna desnica dobra v PR-u. Vas 10% SJW levičarjev s parolami v rokah uporabijo kot propagandni material, češ da je takšna cela levica, ne samo skrajna. In tako levosredinska stranka, ki jo volim jaz, izgublja podporo, čeprav je na meji postavila žico.
Tako pač je. Skrajno desnico ste ustoličili skrajni levičarji.
the law1
# 01.07.2018 ob 10:13
Kako je možna takšna pristranskost novinarjev na tem javnem mediju?

Celo nekega arhitekta je naumil, da forisira svojo agendo. Kaj bo drugič intervju z "humanitarnim" vododovodarjem ali električistom ali kaj?
Bivši uporabnik
# 01.07.2018 ob 07:44
In zakaj ni Severnokorejskih beguncev?
Ker Kim nima ne nafte, ne ostalih naravnih dobrin in ne meje z Izraelom.
cairns
# 01.07.2018 ob 08:30
"V taboriščih je tudi to, ali živijo begunci v šotorih ali kolibah, politično vprašanje"

Še kar naprej in brez prestanka se MMMMC trudi trkati na vest ljudi da bi se usmilili ubogih beguncev.

Edini krivec za razmere so begunci sami ker si v svojih državah niso hoteli ali znali urediti razmer za normalno življenje . To je potrebno že enkrat odkrito povedati. Lep primer so paalestinski arabci. Izbrali so vojno namesto miru. Mediji pa nas na vsak način hočejo prepričati da so krivi grdi Izraelci.
Billi
# 01.07.2018 ob 08:20
Popačena retorika s strani medijev se nadaljuje..

Mislim, da bi potrebovali eno resno, dolgo debato na to temo, v Cankarjevem Domu npr.
Najboljši zagovorniki obeh strani, pa prenos na tv in netu.
KajtiMar
# 01.07.2018 ob 08:25
begunci v šotorih ali kolibah

v vsakem primeru bolje kot doma .... če pa ne - pot nazaj
Rtvrtv
# 01.07.2018 ob 07:51
Kapital rabi begunce, migrante, prebeznike.....
Desnica je kao proti.
Levica za.
Narobe svet.
Audy
# 01.07.2018 ob 12:10
Ja najbolje da pride cela miljarda ljudi v 9 miljonsko Švedsko, potem bomo rešili vse probleme sveta, lakote in vojn ne bo več, tudi globalno segrevanje bomo ustavili.
patriot1970
# 01.07.2018 ob 11:01
raknac navi
# 01.07.2018 ob 10:45
Super logika! Humanizem je kriv za porast ekstremne desnice?! Jaz sem kriv, ker Jansa take pribija? Dejte lepo vas prosim... to ne vzdrzi nobene logike.


Če vaš humanizem ne bi bil zlagan humanizem,,.....o desnici še slišali ne bi!!
Dvomljivec
# 01.07.2018 ob 07:56
Jagoda Lilit - iz Severne Koreje je zelo zelo malo beguncev, ker streljajo na tiste ki poskušajo prebegnit, kot bivši vzhodni blok in tisti ki jim uspe gredo večinoma v Južno Korejo
the law1
# 01.07.2018 ob 10:30
Pravim le, da se moramo zavedati določenih podobnosti, saj obstaja nevarnost zdrsa v pravi kolonialistični odnos moči.

No, na koncu koncev so afričani dokazali da se niti pod razno se ne znajo upravljat. Naj pač prepustijo upravljanje komu drugemu, če sami ne znajo
the law1
# 01.07.2018 ob 10:33
@DrKult

Evropa pa je kontinent z omejitvami. Razlika je, če pride 100k ali 1mio. migrantov, sploh če upoštevaš, da dok se šleparija ne neha, jih bo naslednje leto spet toliko. Postavimo Afriko na noge, namesto da jo selimo v EU. Bo boljš za vse, bolj efektivno, pa še skrajno desnih se bomo končno rešili. Lahko gremo pa seveda po tvoje, pa bo cela EU izvolila skrajno desnico, ki bo, ko enkrat več ne bo ovire, počela, kar je že počela. Jaz to ne bi.

No, tudi ti predlagaš da je afriko potrebno prevzeti v upravljanje, ker sami kot zgleda niso sposobni?
DrKult
# 01.07.2018 ob 11:34
BioBenz, ne bi se čudil. Ta folk ima natančno nič sposobnosti za analitično razmišljanje. 3 leta gledajo, kako počasi a vztrajno skrajni desnici raste podpora iz cca 1% na ponekod že 20%, ampak po njihovi logiki se je podvajseterilo število podpornikov, ker so ljudje nenadoma fašisti. Če k temu dodaš, da so migracije zaradi politične korektnosti zanje tabu tema, bo z njimi težko kaj doseči.
patriot1970
# 01.07.2018 ob 10:41
the law1
# 01.07.2018 ob 10:33
@DrKult
No, tudi ti predlagaš da je afriko potrebno prevzeti v upravljanje, ker sami kot zgleda niso sposobni?


In spet ne bo prav,......prej ali slej boš obtožen kolonializma!
Aprila
# 01.07.2018 ob 10:12
"Tabor so bili multinacionalni. Vsi begunci so se ob prijavi v kampu dobili identiteto DP. Zdaj so bili uradno brez državljanstva in brez pravic. Vendar pa niso bili zaporniki v taborišču. Če so begunci hoteli poiskati družino in prijatelje, jim je bilo dovoljeno, da se gibljejo med taborišči; vendar so se morali najprej registrirati. Sčasoma so se v istih taboriščih združile podobne narodnosti in religije.

Predstavnik je bil izbran za vsako barako, ki je vsebovala prostor z zmogljivostjo do 10 do 30 oseb. Vsi niso dobili postelje. Begunci bi se prostovoljno odločali za različne funkcije, odvisno od njihovega znanja in spretnosti. Tisti, ki so znali kuhati, so delali v kuhinji. Učitelji so učili in tako naprej.

Občasno bi Rdeči križ prinesel uporabna oblačila, ki bi se nato razdelila med ljudi na pošten in organiziran način. Zaradi prenatrpanosti in slabe higiene so se pojavili strahovi pred epidemijo tifusa. Begunske begunce so kot preventivni ukrep občasno razpršili z DDT. Prav tako so bili cepljeni."


Tako je potekalo življenje Slovencev v begunskih centrih ob Slovenski meji po drugi svetovni vojni, in šola ki so jo ti begunci organizirali je bila svetovno priznana. Podobno so se organizirali tudi Slovenci, ki jih Anglija po drugi svetovni vojni, potem ko je bila prva pošiljka Slovencev ki je bila vrnjena v Slovenijo iz Anglije ubita, in so jih v Angliji zadrževali v kampih.

Ljudje so tisti ki narekujejo kakšno življenje v teh kampih, in če si ga sami ne znajo organizirati, je naloga organizaterjev da to naredi namesto njih, v tem primeru UN, ki ga zahodni davkoplačevalci dobro financiramo za to. Če to niso sposobni, je glede na to kako nesposobni so tudi pri preprečevanju konfliktov čas da se ta organnizacija ukine, ter se za to delo najde ljudi ki so to sposobni narediti.

Na žalost Evropejci še nismo dovolj zreli in povezani da bi znali ustaviti politke in elito ki vnašanjo zmedo na BV in Afriki, ampak lahko bi saj poskrbeli da si ti begunci dobijo znanje in orodje, ki jim bo izboljšalo samo življenje v kampu in da jim bo ko bodo lahko končno zapustili kampe in se vrnili domov, pomagalo ne samo ponovno izgradili svojo državo ampak da bo tisto kar bodo ustvarli boljše od tistega kar so imeli preden so bili prisiljeni to zapustiti.
karambo
# 01.07.2018 ob 13:26
Prejšnji komentatorji so lepo povzeli realno stanje.

Čeprav se sliši popolnoma nelogično, je dejstvo, da je kvazi humnistična levica odgovorna za porast podpore nasprotnikom ilegalnih migracij. Ne razumem sicer, zakaj si tega že enkrat ne vbijete v glavo, ker se trend samo stopnjuje.

Arhitekt govori o beguncih na grških otokih. Halo, to so ilegalni ekonomski migranti! Ko bomo vsi začeli ločevati seme od plevela, bomo lahko storili korak naprej. Sicer se mi zdi smešno, ker sem natamko isto pisal že tri leta nazaj in do sedaj sem imel bolj prav o poteku dogodkov kot podporniki ilegalcev. Morda bi morali mediji narediti malo retroperspektive?
DrKult
# 01.07.2018 ob 12:06
The law1, ne bi rekel, da niso sposobni, a Afrika je porusena. Lazje je iz 1 milijarde narediti 2, kot pa iz 1 eura 2 eura. Po tej logiki so tudi ZDA imele Marshallov plan, ker je Evropa nesposobna. Ni tako. Pac dol je kaos. Kaj je glavni vzrok za kaos? Brezposelnost in neizhodnost. Dajmo jim fabrike in osnovno infrastrukturo, da se bodo pobrali pac.
the law1
# 01.07.2018 ob 10:58
@patriot1970

In spet ne bo prav,......prej ali slej boš obtožen kolonializma!

No, saj to je tudi eden izmed bistvenih problemov današnjega časa oz. da si ne upamo več reči bobu bob in zato tudi ni pravih rešitev.

Dejstvo je namreč, da kjer so na oblasti potomci kolonilalistov (anglosakson style) tam stvari delujejo. A si predstavljas, da bi v npr. Avstraliji bili na oblasti npr. aborigeni. Cele dneve bi pihali v tisti dižiridu in to bi bilo to. Potem pa bi poslušali o njih kako migrirajo v novozelandijo. Kljub vsemu, da je realnost kruta je to še vedno realnost in pred tem si danes večina zatiska oči v stilu brezj***nih cmer nesposobnih stika z realnostjo.
Bivši uporabnik
# 01.07.2018 ob 09:06
Vsak vzrok ima posledico.
Tako, da če bo na Libijskih volitvah zmagal Saif Al Islam Gadafi v Italijo ne bo več beguncev. Logika.
karambo
# 01.07.2018 ob 13:47
Koristi od begunskih taborišč nimajo le begunci, temveč tudi države gostiteljice, nevladne organizacije, Evropa

S tem se popolnoma strinjam. Za nevladne organizacije pomeni vsaka nova "pošiljka" migrantov nove tri mesece službe in kruha na mizi. V resnici je v njim v interesu, vzdrževati stalni dotok migrantov, ker bodo v tem času prejemali plačo. V gospodarstvu pa za takšne profile obstaja zelo omejena ponudba in službe dobijo samo najboljši oz. "naši".

Ne pozabimo in ne podcenjujmo komponente samoohranitvenega nagona pri podpornikih migracij. Prepričan sem, da se 80% zagovornikov na MMC napaja iz nekih javnih sredstev, povezanih z migracijami. V tem primeru so vaša mnenja popolnoma neobjektivna in so podvržena lastnim interesom.
the law1
# 01.07.2018 ob 12:11
@DrKult

The law1, ne bi rekel, da niso sposobni, a Afrika je porusena. Lazje je iz 1 milijarde narediti 2, kot pa iz 1 eura 2 eura. Po tej logiki so tudi ZDA imele Marshallov plan, ker je Evropa nesposobna. Ni tako. Pac dol je kaos. Kaj je glavni vzrok za kaos? Brezposelnost in neizhodnost. Dajmo jim fabrike in osnovno infrastrukturo, da se bodo pobrali pac.

Ta dajmo ni ravno najboljše. Šenkano se pač ne ceni.

In tudi, če jim "damo" te fabrike, če jih bodo sami upravljali bo vse šlo v maloro.

Reci je pšotrebno bobu bob in de facto plan za afriko pomeni kolonializem. Vse drugo je larifari.
raknac navi
# 01.07.2018 ob 11:28
In naravnost smesno je kako se izgovarjate na skrajno desnico. Prirocen izgovor. Priznajte si kdo ste.
Mirko Tipka
# 06.07.2018 ob 12:56
Vstopite v zahodnosaharska begunska taborišča v Alžiriji z interaktivno aplikacijo.

Denar je šel tudi za aplikacijo, ki je najmanj pomembna za življenja teh ljudi...
sramota
Harmonist
# 04.07.2018 ob 10:18
Zbegan sem.
Tu se piše, kako bi morali sprejeti te ljudi zaradi kolonizacije, ki je bila 100 let nazaj in vse to naprtiti mladim, ki nimajo nobene zveze s tem. Po možnosti kar Slovencem, ki imamo par let tole državico.
A takoj za tem se že kritizira kakršnokoli urejanje problema kot novo kolonizacijo!
Kaos, ki 'smo' ga na zahodu povzročili, pa kar naenkrat postane 'navidezni' nered...a vseeno ga moramo 'mi' rešiti....
Sprevrženost in zloraba jezika presega vse meje!
SonceSije
# 01.07.2018 ob 12:19
@the law1
"Evropa pa je kontinent z omejitvami. Razlika je, če pride 100k ali 1mio. migrantov, sploh če upoštevaš, da dok se šleparija ne neha, jih bo naslednje leto spet toliko. Postavimo Afriko na noge, namesto da jo selimo v EU. Bo boljš za vse, bolj efektivno, pa še skrajno desnih se bomo končno rešili. Lahko gremo pa seveda po tvoje, pa bo cela EU izvolila skrajno desnico, ki bo, ko enkrat več ne bo ovire, počela, kar je že počela. Jaz to ne bi.

No, tudi ti predlagaš da je afriko potrebno prevzeti v upravljanje, ker sami kot zgleda niso sposobni?
"

Postavit na noge ne pomeni prevzeti, ampak jim pomagat, da se uprejo kolonialnim državam in podjetjem, ki so že tam in jih samo izčrpavajo (nafto, rudnine) ter povzročajo nemire...
oziris.va
# 04.07.2018 ob 17:53
@Harmonist:

Lahko gremo še bolj nazaj v zgodovini in povemo, da Avstro-Ogrska ni imela kolonije izven Evrope ...

Obenem je smiselno pogledat še etnične skupine:
http://www.renton.si/wp-content/uploads/2014/06/etnicne-skupine-avstroogrska-1910-620x479.png

Jaz ne vidim ne Arabcev, ne Afričanov. Kakšen Turek se je našel, a to je vse.
oziris.va
# 04.07.2018 ob 17:50
cene vols
# 01.07.2018 ob 07:20

Taborišča in begunci so samo posledica. Vzrok očitno ni pomemben.
Se mi zdi kar bizarno, da smo že tako daleč, da arhitekt razpravlja o tej temi.


Nikoli ne smemo izključite dejstvo, da lahko iz vsakršne zadeve nekdo naredi plačljivo študijo ali vsaj doktorsko disertacijo.
BioBenz2
# 01.07.2018 ob 11:25
Skrajno desnico ste ustoličili skrajni levičarji.

S popolnoma nerealnimi predlogi in parolami bojo poskrbeli da se bodo povzpeli skrajno desni, ki nas bodo pripeljejo v srednji vek, potem bomo pa mi migrirali v Afriko.
raknac navi
# 01.07.2018 ob 11:23
Pucajte pred svojim pragom. Vam je vedno nekdo drug kriv. Zalostno in ubogo. Clovek, ki ne zna sam s svojo glavo razmisljat in naseda na poceni populizem si je pac sam kriv. Posledic se pa ne bojim. Bomo spet znagali, brez skrbi.
raknac navi
# 01.07.2018 ob 11:28
Sprevrzena logika. Pokvarjena primitivna desnica lahko govori kar hoce. Humanisti bi morali imeti pa usta zaprta. In kaj je bilo prej? Humanizem ali temni srednji vek? Bo treba pac kaksno knjigo vec prebrat. Naravnost smesno je kako eni tukaj razvijo svojo naci filozofijo, ki je ze zdavnaj pokazala svo domet.
raknac navi
# 01.07.2018 ob 10:45
Super logika! Humanizem je kriv za porast ekstremne desnice?! Jaz sem kriv, ker Jansa take pribija? Dejte lepo vas prosim... to ne vzdrzi nobene logike.
Humanizma sploh ne bi bilo potrebno poudarjat in podcrtavat, ce bi folk zivel in mislil v 21.stoletju.
samogledam
# 01.07.2018 ob 09:24
Tudi Slovenci bi lahko zgradili veliko begunsko taborišče, morda v tisti dolini v Sečovljah...prostora dovolj, ljudje so pa itak že vsi skregani med seboj....
MAV
# 01.07.2018 ob 07:33
#SrMaček
Zelo dober komentar!
SrMaček
# 01.07.2018 ob 07:29
In dekleta in fantje, ne se slepit. Vse kar vidite in dojemate okoli sebe ni trajna varnost.
Usoda ima precej večjo domišlijo od vas in jutri se zna zgodit, da se boste s sosedom bockali za šotor, medtem, ko bo o vas nekdo iz udobja iskal pomen besede za vaše stanje.
SrMaček
# 01.07.2018 ob 07:25
NOPCBS

Študijo..hmm...

Poglej, pomen besede določa človek, stanje teh ljudi pa usoda.

Skupni imenovalec vseh teh ljudi je: nesrečniki. Prav vsak posameznik, pa ima svojo osebno zgodno in metati jih v koš, kot krompir, je neokusno.

Je pa nekaj gotovo, nikomur ni tako udobno kot tebi, potrebe in želje pa imata podobne.
SrMaček
# 01.07.2018 ob 07:38
Pa poskusimo vendarle.

Begunec je človek, ki pred nečem beži.
Prebežnik je begunec, ki je našel cilj svojega bega.
Ilegalna migranta pa sta oba, kadar ju ti zavračaš iz v nekoč prisvojenega ozemja, četudi so na to ozemje nekoč tvoji predniki prišli kot prebežniki.
Kazalo