Uredniški izbor
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 17 glasov Ocenite to novico!
MOP letos zbira podatke vseh podjetij, ki dajejo embalažo na trg. Foto: BoBo
Jogurtovi lončki spadajo med najbolj "zanič" plastiko, ki v predelavi predstavlja predvsem strošek. Foto: BoBo
Smeti, ki so se nakopičile zaradi neodvoza družb za ravnanje z odpadno embalažo. Foto: Zbornica komunalnega gospodarstva
       Plastika izvira iz nafte, in namesto da bi nafto uporabili za izdelavo plastike za dolgotrajno rabo, za zdravila, za drugo sintezno kemijo, jo uničujemo.       
 Jaka Kranjc, Ekologi brez meja
Proizvajalci bi morali uvajati materiale, ki se lažje reciklirajo, imajo večjo vrednost in manj toksinov, meni Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja. Foto: BoBo

Dodaj v

Veliko odpadne plastike je zanič in predelava ne prinaša dobička

Odzivi na neodvažanje odpadne embalaže
6. junij 2018 ob 20:00,
zadnji poseg: 6. junij 2018 ob 23:08
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ministrstvo za okolje in prostor ne razume, zakaj družbe ne odvažajo odpadne embalaže, ki se je je nabralo že za 6000 ton, Ekologi brez meja pa opozarjajo, da je vzrok tudi v slabi plastiki, katere predelava pomeni predvsem strošek.

V torek, na svetovni dan varovanja okolja, je Zbornica komunalnih gospodarstev javnosti sporočila, da se je na dvoriščih komunalnih podjetij začela kopičiti odpadna embalaža, saj je družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso prevzele. Nabralo se je je že za 6000 ton, zato so se na zbornici odločili, da o tem nemudoma obvestijo vlado, preden se zgodi nova ekološka katastrofa.

Do zastajanja embalaže je prišlo, ker družbe menijo, da niso več obvezane poskrbeti za določen delež embalaže na trgu, temveč le za vnaprej določeno količino, za katero je bila plačana embalažnina. Sklicujejo se na razsodbo Upravnega sodišča, ki je pritrdilo družbi Interseroh. Ta je odslej obvezana prevzemati le tolikšno količino embalaže, kolikor jo z embalažnino pokrijejo podjetja. Od odločitve upravnega sodišča pa so tudi druge družbe za ravnanje z embalažo, v Sloveniji jih je šest, t. i. "nelicencirano embalažo", za katero ni plačana embalažnina, nehale odvažati.

MOP ne razume, zakaj druge družbe odpadkov ne odvažajo
Ministrstvo za okolje in prostor je za MMC sporočilo, da je z razsodbo v primeru Interseroh seznanjeno, a da njenih določil ne bi smelo uporabiti preostalih pet družb: " (...) ta sodba, kot praviloma vsaka druga sodba, učinkuje samo med strankama spora, torej med državo in družbo, ki je tožbo vložila. Sodba torej nima neposrednih učinkov na tretje osebe (druge družbe za ravnanje z odpadno embalažo)." Ob tem so na MOP-u dodali, da se seveda zavedajo, da imajo vse družbe pravico do enake obravnave v enakih okoliščinah in da bi se učinki razsodbe slej ko prej razširili tudi na preostalih pet družb za ravnanje z odpadno embalažo. A poudarjajo, da "postopek v predmetni zadevi še ni končan, temveč je vrnjen v ponovno odločanje inšpekciji," zadeva lahko napreduje na Vrhovno sodišče, ki lahko zavzame tudi drugačno stališče od upravnega, kar se je v povezavi z embalažo v preteklosti že zgodilo, opozarjajo na ministrstvu.

Zbornica: Znižajte mejo za plačilo embalažnine
V Zbornici komunalnih gospodarstev krivdo za nastale razmere valijo na MOP oziroma vlado. Šest družb za ravnanje z odpadno embalažo (Slopak, Recikel, Interseroh, Embakom, Surovina in Dinos) se namreč financira z embalažnino, ki jo plačujejo podjetja, ki letno proizvedejo ali uvozijo več kot 15 ton embalaže. Vsa, ki na trg prispevajo manj kot 15 ton embalaže, embalažnine ne plačajo. Ravno to je tisto, kar gre najbolj v nos zbornici in omenjenim družbam, zato od MOP-a pričakujejo, da bi z s spremembo zakonodaje spustilo mejo za plačilo embalažnine s 15 ton na 500 kilogramov.

Z MOP-a so odgovorili, da se zavedajo, da je meja za plačevanje embalažnine morda previsoka, a da je to v skladu s politiko razbremenitev srednjih in majhnih podjetij. Hkrati so sporočili, da so letos vzpostavili evidenco vseh podjetij, ki dajejo embalažo v promet, ne glede na letno količino. Vsa podjetja, ki svoje izdelke pakirajo v embalažo in ne plačujejo okoljske dajatve, se tako morajo registrirati v posebno evidenco Agencije RS za okolje. "V naslednjem letu bodo te osebe morale sporočiti podatke o masi embalaže, dane v promet v letošnjem letu. Na podlagi teh podatkov in podatkov Finančne uprave RS (plačilo okoljske dajatve) bo MOP proučil dejansko potrebo po znižanju dosedanjega praga."

Ekologi brez meja: Ogromno embalaže je popolnoma zanič
Zagotovo je mejo za plačilo embalažnine treba znižati, se strinja Jaka Kranjc iz organizacije Ekologi brez meja. A tudi sam obžaluje, da se bo meja za plačilo embalažnine glede na odgovor MOP-a znižala šele prihodnje leto, čeprav se težave z odvozom embalaže vlečejo že skoraj deset let. Ob tem pa opozori na vprašanje same kakovosti te embalaže: "Ogromno te embalaže je popolnoma zanič, v stroki temu rečemo "plazmiks", mešani plastiki nizke kakovosti, iz katere ne znamo praktično narediti nič koristnega." Gre npr. za jogurtove lončke in folijo, v katero so ovite škatle piškotov ali čaja. Ta plastika je tako slaba, da se z njo nihče ne želi ukvarjati, pravi Kranjc.

Zagato družb za ravnanje z embalažo smo v Sloveniji na neki način povzročili ločevalci odpadkov, saj smo, kar se tiče ločevanja v Evropi povsem pri vrhu, pravi Kranjc: "Ker vedno več ločeno zberemo, vedno manj te zanič embalaže konča v mešanih odpadkih, s katerimi se ukvarja komunala," in ne družbe za ravnanje z embalažo. Odkar Slovenci tako vestno ločujemo, pride vedno več slabe embalaže k njim: "Vedno več je onesnažene embalaže, vedno več je nizkokakovostne embalaže, ki jo morajo prevzemati. Dokler so imeli bolj vredno plastiko, se niso nič pritoževali, imeli so lepe dobičke, in to je to."

Proizvajalci naj ukinejo slabo embalažo
Pogosto družbe, odgovorne za ravnanje z odpadno embalažo, pozabljajo, da ne obstajajo zato, ker bi se proizvajalci sami zavedali, da morajo družbi zaradi povzročenega odpadka nekaj prispevati, ampak ker je razširjena odgovornost ustaljeno načelo, po katerem povzročitelj okoljske škode plača posledice, opozarja Kranjc. V tem duhu bi morale družbe za ravnanje z embalažo same pritiskati na proizvajalce, naj spremenijo proizvodnjo in začnejo uvajati materiale, ki se lažje reciklirajo, imajo večjo vrednost in manj toksinov. Te družbe so ustanovljene za to, da proizvajalec ali uvoznik embalaže tudi nekaj prispeva za drugi del življenjskega cikla izdelka, ki je odpadek. "Problem je v tem, da proizvajalci plačajo manj, kot je potrebno, da bi financirali ravnanje z njihovimi odpadki."

MOP proti drugim ministrstvom nemočen
Celoten spor, ki je nastal zaradi zastajanja odpadkov, Kranjc opiše kot nekonstruktivno prepiranje med državo, komunalnimi podjetji in družbami za ravnanje z embalažo. Enega izmed razlogov za nastalo situacijo pa Kranjc vidi tudi v nemoči MOP-a: "Ministrstvo za okolje nikoli nima velike moči v vladi, stvari sabotirata ministrstvo za gospodarstvo ali za finance, ker imajo spremembe pač široke posledice pri tako velikih sistemih, podjetja, ki so tu vpletena, so precej velika in imajo tudi precej vpliva v končni fazi." Kljub temu je Kranjc optimističen, saj se bo prihodnje leto sprejemal zakon o varstvu okolja, z novimi direktivami pa se obetajo strožji pogoji za ravnanje s plastiko za enkratno uporabo.

Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
HOR
# 06.06.2018 ob 20:31
"...Ministrstvo za okolje in prostor ne razume..."

Vsem, ki tam ne razumejo dodatno izobraževanje, če pa to ne zaleže pa odpoved...
Pa hitro...!
Krispuzis
# 06.06.2018 ob 21:09
Ukinit čimveč nepotrebne plastične embalaže - in to čimprej. Naj bo Evropa v tem zgled še ostalemu svetu.
wax
# 06.06.2018 ob 20:45
zakaj bi moral prinašat dobiček? spet vsiljujete razmišljanje da mora biti reciklaža odpadne plastike ekonomsko upravičena..EKOLOŠKO je treba gledati na zadevo..pol vse pije vodo...sicer bomo vsi pili samo še plastiko..
HOR
# 06.06.2018 ob 20:35
"... "Ministrstvo za okolje nikoli nima velike moči v vladi, stvari so sabotirane s strani ministrstva za gospodarstvo ali za finance, ker imajo spremembe pač široke posledice pri tako velikih sistemih, podjetja, ki so tu vpletena so precej velika in imajo tudi precej vpliva v končni fazi."..."

Ali smo mogoće, že doživeli, da bi kak minister za okolje protestno odstopil, ker zaradi preostale vlade ne more izvajati svojih dolžnosti in tudi tako opozoril na problem...!?
HOR
# 06.06.2018 ob 21:31
"...Jogurtovi lončki spadajo med najbolj "zanič" plastiko, ki v predelavi predstavlja predvsem strošek...."

Takšno plastiko je potrebno obremeniti z okoljskimi trošarinami, pa bo kmalu zamenjava materijala...!
Očitno je odgovorne za okoljsko politiko v državi potrebno učiti /eko) abecedo in poštevanko...!?
Problem je kar taki nimajo kaj iskati na teh mestih v državi. In zakaj še vedno visijo tam....!?
eMZe
# 06.06.2018 ob 21:46
He, po dolgem času se strinjam s HORom.

Če je cena plastike za izdelavo lončka odvisna samo od trenutne cene porabljenega goriva in materiala, je to daleč od realne cene. Vsaka embalaža mora biti nabita s takso tako, da ta predstavlja dejansko ekološko (trajnostno ali kak drug buzzword nosečo) ceno.
Ekološka cena vsebuje sredstva za obnovo oziroma povrnitev v prejšnje, boljše stanje.

Žal smo zadnjih 50 let večino reči delali brez pomisleka na realno ceno, pa se bo malo težko navaditi. Lahko se sicer ne navadimo, bo smrt pač nekoliko hitrejša.
HOR
# 06.06.2018 ob 20:36
Slovenski trajnostni eko nateg se nadaljuje...
vrtojb56
# 06.06.2018 ob 20:35
Simpl, mal preverit okoljevarstvena dovoljenja tem podjetjem, bo takoj dogovor.
Nikec3
# 06.06.2018 ob 21:17
EKOLOŠKO je treba gledati na zadevo..pol vse pije vodo...sicer bomo vsi pili samo še plastiko..

Vse super in prav, ampak stvari ki se ne izplačajo mora nekdo plačat.
HakmeD
# 06.06.2018 ob 23:04
Potrošnika je potrebno spremenit, da ne bo več vode v plastiki kupoval ampak v STEKLENICI!
Mare_4
# 07.06.2018 ob 11:29
MMC: Veliko odpadne plastike je zanič in ne prinaša dobička

Eden glavnih problemov v zvezi z regeneracijo ali uničenjem plastike je, da večina ljudi ne ve, da "plastika" ni ena sama snov, temveč da gre za več tipov plastik, ki jih pri reciklaži ne bi smeli mešati med seboj, če bi hoteli, da bi pri reciklaži dobili nazaj uporaben material.

Npr. nekateri prehranski artikli so embalirani v prosojno celofansko folijo, drugi v podobno in prosojno PVC ali PE oz. polietilensko foljo. Gre za popolnoma različna materijala in če bi ju pri reciklaži skupaj pomešali, bi pri reciklaži dobili material, ki po fizikalnih lastnostih ne bi ustrezal ne celofanu niti PE-ju. Ti pomeni, da ga ne bi mogli znova uporabiti za isti namen, če sploh za kakšen namen.

Določene plastične materijale, kot je npr. polistiren in ki se na veliko uporablja v gradbeništvu kot izolacija ali pri pakiranju pohištva, TV-aparatov ipd, se ne reciklira zaradi neekonomičnosti in najbrž tudi zaradi težavnosti reciklaže. Gre za enormne količine polistirena, ki ga vsaj kot gradbeni izolacijski material skušajo zanenjati s kameno volno.

Še najlažje je reciklirati plastenke, ki so praviloma samo iz PET plastike. Opažam pa, da proizvajalci plastenk tu delajo napako. Zamaški so izgleda povečini iz druge plastike, ki ni PET. Pri reciklaži tako dobimo manj kvalitetno PET plastiko zato ne moremo določenih plastenk reciklirati v nedogled, saj kvaliteta recikliranega materiala pada.

Sam si težko predstavljan, kako reciklirajo plastiko, ki se je valjala kje v blatu ali plastične vrečke, ki so bile uporabljene za organske odpadke.

Če povzamem, problem je sistemski, ker se plastiko obravnava kot enoten, enoznačen materijal.
99% ljudi najbrž ne bo nikoli vedelo, da so določeni plastični materijali nezdružljivi, pa četudi so pri ločevanju še kako vestni in natančni. Stvari dodatno zapletejo tisti nenatančni ali ko pride pri zbiranju do pomote.

Sicer najenostavnejše in najbolj efikasno je zbiranje in ločevanje plastenk, da izpostavim to svetlo točko.
Adebisi
# 06.06.2018 ob 23:02
Ne čudim se, da ne razumejo.
Uslužbenci ministrstva morajo biti le ustrezno izobraženi, ne pa sposobni razumevanja.
Joker
# 06.06.2018 ob 22:34
Nikec,

Vse super in prav, ampak stvari ki se ne izplačajo mora nekdo plačat.

saj vsi plačujemo odvoz odpadkov. Bodo imeli pa malo manj dobička.
bilzerian
# 07.06.2018 ob 06:54
in zakaj rabijo dobiček? saj jim mi plačujemo reciklažo, pa tudi od države dobivajo subvencije....
prasecpolitik
# 06.06.2018 ob 23:08
Ja dvakrat bi radi zaslužili! Enkrat pri odvozu in še enkrat pri reciklaži. Sem bil v podjetju Sky plastic pa nimajo nobenega problema z reciklažo plastične embalaže. Nekaj neuporabnega materjala pa se vedno nahaja med smetmi tistega pa dajo na sežig. In mi je šef sam potrdil, da imajo kljub letnim investicijam še vedno nekaj dobička za naprej tako, da to kar klobasajo pri nas je samo novo nategovanje.
SF
# 06.06.2018 ob 22:08
Ok tole z oceani polnimi plastike se je začelo letos na polno omenjat, prej nihče ni črhnil... Spomnim se časov, ko so na sramotilni steber pribijali PVC, in namesto njega pod krinko čistega razpadanja uvajali PE... Očitno je eko stroka lagala, saj jo plačuje industrija. Nekako se ne morem znebiti občutka, da ima nek lobi pripravljen zagon proizvodnje novega materiala, Potrebujejo samo še subvencijo, da pritisnejo na gumb in začno z velikimi količinami poplavljati trg z "bio razgradljivo plastiko". Hej ampak bio razgradljivost so nam jamčili že pri PE!!! Skratka natego... Kako kaj svetovne zaloge koruze?
kingeston
# 07.06.2018 ob 13:40
sežigalnico rabimo, pa tiste ki se bodo pritoževali pretepst. svinjal bi vsak, odpadkov pa ne bi sprejemal
johnsmith
# 07.06.2018 ob 08:51
Dokler se ne bo dojelo, da so problem proizvajalci plastike in ne potrošniki, problem ne bo rešljiv.
Chicken Boy
# 07.06.2018 ob 16:27
Stvar je čisto preprosta. Odgovornost za embalažo naj prevzame proizvajalec in se bodo tele zadeve s smetmi hitro rešile. Tko je pa vsaka stvar 5x zapakirana.
sagoza
# 07.06.2018 ob 13:33
nič ni zastonj, tudi poceni embalaža ne (tudi google in fb ne), vse se vrne kot bumerag, do takrat pa bo kapital mastno služil, ko bo postalo predrago pa se bo umaknil in za seboj pustil sranje ki ostane narodu na plečih (v socializmu je bilo isto oziroma še huje, kar poglejte primer cinkarne, anhovo...). plastiko je potrebno obdavčiti in to mastno! ljudje naj se naučijo živeti preprosto, potrošništvo nas bo pokopalo pod nerazgradljivimi smetmi.
mjurma2
# 07.06.2018 ob 16:16
Pokurite vse, pa je.
Mare_4
# 08.06.2018 ob 13:20
@Borc984
Seveda, tudi tista folija lahko vpliva na kvaliteto reciklirane plastike, če ni iz istega materijala (PET-plastika). Enako velja za zamaške.

Problem pri kvalitetni reciklaži plastenk lahko predstavlja tudi kaj se je v plastenkah hranilo.
V tem oziru se mi zdijo sporne plastenke za mleko, saj se mlečna maščoba in beljakovine po uporabi oprimejo plastenke. To lahko pri reciklaži prizadane tako kvliteto plastike in še posebej njen vonj.

Reciklirana plastika namreč rahlo neprimerno "diši", kar je odvisno od prejšne rabe plastenk.

Tako firme, ki se ukvarjajo z reciklažo plastike oz. plastenk, ponujajo visoke nagrade, če bi jim kdo pomagal znebiti se neprijetnega vonja reciklirane plastike.
Primer:

https://www.innocentive.
com/ar/challenge/9934054
Mare_4
# 08.06.2018 ob 12:39
@ElTorro
Odpadki se presortirajo preden se predelajo. Če je v vreči poleg plastenk tudi stiropor, to v ničemer ne zmanjša kvalitete predelanih plastenk - ker se ne predelujejo skupaj s stiroporom.

Sem nedavno gledal en TV-novinarski prispevek na eko-temo, pri katerem so za nekaj sekund pokazali to sortiranje. Prazna hala, sredi nje tekoči trak, ki je hitro prevažal odpadke za sortirat. Ob traku trije navadni delavci, ki so imeli ne kaj več kot 1/100 sekunde časa, da odstranijo s traku kaj neprimernega. Na traku čuda raznovrstnih odpadkov iz različnih materialov. Od tega je zaradi čedalje bolj striktnega ločevanja in zbiranja prebivalcev na tem tekočem traku čedalje več "slabe plastike".
Ljudje namreč v dobri veri, da pomagajo pri ločevanju, v zabojnik mečejo tudi plastiko, ki se je ne da reciklirati. Zaradi nepoznavanja pač ali pa morda iz strahu, da bi plačali kazen, če bi takšno plastiko odvrgli med običajne odpadke.

Zato sem tudi napisal, kolikšna je v resnici kvaliteta reciklirane plastike namenjene za plastenke,saj bi obenem ugotovili ali je bilo ločevanje v resnici tudi učinkovito.
ElTorro
# 08.06.2018 ob 09:39
@Mare
Odpadki se presortirajo preden se predelajo. Če je v vreči poleg plastenk tudi stiropor, to v ničemer ne zmanjša kvalitete predelanih plastenk - ker se ne predelujejo skupaj s stiroporom.
kingeston
# 08.06.2018 ob 09:25
tudi trgu bo treba smetarsko dejavnost odpreti. odpadke bi marsikdo prevzemal in tudi sortiral z moderno tehnologijo, ampak ker imamo po političnih vezah podeljene koncesije marsikaj ni možno...
alcatraz
# 08.06.2018 ob 08:37
Dokler se ne bo dojelo, da so problem proizvajalci plastike in ne potrošniki, problem ne bo rešljiv.

Se strinjam. In dodajam: veliko lahko naredi vsak pri sebi!
galoper
# 07.06.2018 ob 22:00
Dobiček je prihodek brez protivrednosti, kot kraja naivnih ljudi
tore
# 07.06.2018 ob 13:42
Koliko odpadne embalaže iz rumenega zabojnika je pa potem sploh uporabno, mogoč kdo ve.
Mare_4
# 09.06.2018 ob 13:29
Ja in kaj bi zdaj ti rad? Da imamo namesto petih kant 28 kant, za razne vrste plastike in papirjev? Da vse prej se operemo, placamo prevoz in se kaj? Pa ja de. Tam imas plastiko oz embalazo pa si jo sortiraj, ce hoces kaj zasluzit. Ce noces pa prepusti biznis tistim, ki hocejo.

- Svet 28-kant se prikazuje samo tebi
- Omenjene nasvete kaj naj bi drugi počeli, prihrani raje zase

Če najdeš pa kakšnega, ki bo zastnoj odvažal in morebiti pral odpadke, pa se javi. :-)
jankoP
# 08.06.2018 ob 23:35
Ja in kaj bi zdaj ti rad? Da imamo namesto petih kant 28 kant, za razne vrste plastike in papirjev? Da vse prej se operemo, placamo prevoz in se kaj? Pa ja de. Tam imas plastiko oz embalazo pa si jo sortiraj, ce hoces kaj zasluzit. Ce noces pa prepusti biznis tistim, ki hocejo.
Borc984
# 08.06.2018 ob 09:35
$$$$$$$$ _Vse se vrti okoli denarja! Mi prejemamo kazni, ker se vrže slučajno nekaj plastičnega kamor ne spada. Tu se pa kopiči smetje, ki se spet (zaradi denarja) ne morejo dogovoriti, kaj bodo z njim.
In potem naj vam jaz še perem umazano embalažo? Najbolje, če vam še po čiščenju zmeljem plastiko v granulate in jo pripravljeno za prodajo, dostavim Snagi!
kaboom
# 08.06.2018 ob 07:16
Z MOP-a so odgovorili, da se zavedajo, da je meja za plačevanje embalažnine morda previsoka, a da je to v skladu s politiko razbremenitev srednjih in majhnih podjetij.

Pa se na MOP-u zavedate, da to razbremenitev nekdo mora plačati? Država - torej državljani z davki. Ste ob uvedbi razbremenitve preračunali koliko bo to stalo proračun ali ste pač predvidevali, da bojo ta podjetja, ki odvažajo plastiko, pač prostovoljno dodatno obremenjena?
ElTorro
# 07.06.2018 ob 20:18
Če pogledam naše vreče z odpadno embalažo, je 95% plastenk, pločevink in tetrapakov.
Verjamem, da pri tem nismo ravno neka izjema, in da je delež teh celofanskih ovitkov od škatel čajev in keksov izredno majhen.

Iz muhe delajo slona.
Menda je vsem jasno zakaj.
siam
# 07.06.2018 ob 19:02
Verjetno se bodo kmalu tepli za to, da bi imeli, prevzeli odpadke.
Med tem nekatere države uporabljao plastične odpadke za izdelavo cest ("asfalta"), ki so menda celo boljše od standardnih.
https://www.youtube.com/watch?v=cHWYoDKY
nQo
https://www.plasticroad.eu/en/
Lp
veselo-na-delo
# 07.06.2018 ob 18:25
Zadnje čase je že bilo toliko povedanega čez smeti, da nevem kaj naj še sploh rečem,kot samo to
RABIMO SEŽIGALNICO IN TO NUJNO.
Evo ideja TEŠ6 bi bila idealna in bi še proizvajali elektriko iz tega za porabnike, dimne pline pa filtrirali na zelo visokih temperaturah kjer bi bilo zgorevanje teh popolno in dodatno izkoriščeno za pridobitev energije.
x1ijn
# 07.06.2018 ob 07:38
Naj namesto embalaznine placujejo tisti, ki odpadno embalazo pripeljejo v predelavo. Odvoz smeti placujemo po kolicini smeti, torej je enostavno dodati nek % za predelavo.

Od uvoza je nesmiselno racunat embalaznino, ker bi potem morali upostevati isti princip kot ga uporablja DDV. Emabalaza se uvozi in izvozi, samo razlika se predela pri nas. Ogromno embalaze pride neposredno iz tujine do potrosnikov.

Poleg tega se okoljske takse ne bi smele uporabljat za pomoc majhnim/srednjim podjetjem. Oz. bi drzava razliko predelovalcem plastike morala pokrit iz proracuna.
Slo Si
# 07.06.2018 ob 06:44
Stvar je preprosta: NAPAKA v zakonu.
Ali je res potreben (zopet) tak cirkus in taka ŠKODA ? Samo malo naj preračunajo in popravijo tiste tone, ki niso obremenjene s takso, pa bo.
mertseger
# 12.06.2018 ob 12:42
" katere predelava pomeni predvsem strošek" Ja saj zakaj pa položnice plačujemo?!!
Radoveden
# 11.06.2018 ob 09:29
@jankoP
"Sej nihce zastonj ne vozi. Samo ti nekaj pizdakas, da niso dovolj dobri odpadki. Ja samo dobre bi prevzeli, slabe pa naj v peceh doma kurimo, a ne da, da bo vec dobicka."

ljudje še članka ne morejo prebrati da bi dojeli v čem je problem, potem pa pizdakajo v tri krasne. tebi ni jasno da to kar ti plačuješ ne gre za predelavo te plastike? to plačujejo drugi, ne ti!

ves štos je v znižanju meje na uvoz oziroma proizvod plastike nad katero se proizvajalcu ali uvozniku zaračuna embalažnino.
Radoveden
# 11.06.2018 ob 09:22
"nič ni zastonj, tudi poceni embalaža ne (tudi google in fb ne), vse se vrne kot bumerag, do takrat pa bo kapital mastno služil, ko bo postalo predrago pa se bo umaknil in za seboj pustil sranje ki ostane narodu na plečih"

kratkovidno. za temi prvimi pride na vrsto tisti kapital, ki bo služil na čiščenju za prvim. svet se vrti dalje.

"sežigalnico rabimo, pa tiste ki se bodo pritoževali pretepst. svinjal bi vsak, odpadkov pa ne bi sprejemal"

tako, tako. zgradimo jo tebi za hišo. pretepemo te pa že vnaprej, da ne bi niti pomislil ne da bi se pritoževal. pametnjeval bi in pretepal druge... dobra.
Radoveden
# 11.06.2018 ob 09:03
Najbolje da kar zapremo teh 6 podjetij potem pa naj ministrstvo samo reciklira. Mogoče bo potem ljudem in ministrstvu potegnilo. Eni pravijo saj plačujemo položnice, pa naj reciklirajo. Ja, mi ne plačujemo položnic zato! Za recikliranje NE! Za recikliranje plačujejo uvozniki te plastične krame! Razumete? Predlog je da se zniža meja pri uvozu. Podpiram. Bodo zaradi tega produki malce dražji? Pa naj bodo. Vsi tukaj so za eko. Upam da so tudi pripravljeni kaj investirat v eko in malce dražje produkte. Tona nepredelane in neuporabne plastike je cena cenejših artiklov. Nekdo mora plačat vso to ekomanijo in/ali dvig zavesti proizvajalcev in/ali predelovalnice. Na koncu je to vedno potrošnik.

Najhuje od vsega pa je da na ministrstvu ne razumejo. Če bi vsaj razumeli in rekli inščemo načine kako to ekonomsko računico speljati. Ne pa da tarnajo, ker ne znajo reševati okoljskih problemov in jih ne razumejo, sedaj bodo pa kao krivi drugi. Znižat mejo, naredit korektne novinarske prispevke na TV da se pripravi javnost in uvoznike na znižanje meje uvoza plastike, ne pa jokat kako nekdo tam ne želi predelovat plastike - kot da bi jo moral. Lahko teg 6 podjetij tudi jutri zapre svoja vrata - nihče nikomur ne drži noža na vratu da mora imeti podjetje odprto. Kaj pa potem?

Sicer pa od ministrstva za okolje in prostor nič nenavadnega. Navajeni da stvari tečejo v leru.
Mare_4
# 10.06.2018 ob 12:54
@jankoP
Če si prebral članek ali vsaj naslov, bi vedel, da so pravzaprav predelovalci tisti, ki jamrajo nad slabimi odpadki in se pritožujejo. Sam sem samo poskušal osvetliti in najti vzroke na to temo.

Je pa tako, da več dela pri sortiranju, zbiranju in odvozu daš tem družbam, več stroškov ti zaračunajo!
X66
# 09.06.2018 ob 22:07
@ HakmeD
Potrošnika je potrebno spremenit, da ne bo več vode v plastiki kupoval ampak v STEKLENICI!
Sem kupoval Donat v stekleni embalaži in so me strenirali, da ga kupujem v plastični
Mare_4
# 09.06.2018 ob 20:58
Ja jankoP, ti si začel stokat glede prevoza, ne jaz. Vsaj preberi si še enkrat, kaj si napisal, predno odgovarjaš.
No, zdaj si preklopil na sežiganje manjvrednih odpadkov doma. Od kod jemlješ te ideje? Jaz o tem nisem pisal. Spet nekaj, kar bi izgleda rad pritaknil drugemu.

Glede da določeni problemi pri zbiranju in ločevanju odpadkov vključno z zaračunavanjem so, tu in tam koga zmoti, če kdo o tem pove svoje mnenje. Ej, slovenska klasika.
galoper
# 09.06.2018 ob 20:20
Problem je jasno izražen. Pri izkupičku nekdo le pristavlja lonček, brez dela, čemur rečemo dobiček, sama predelava je torej plačana.
Že sam izraz embalaža je preobširen, saj se embalaža lahko pojavi v različnih materialih.
jankoP
# 09.06.2018 ob 19:38
Sej nihce zastonj ne vozi. Samo ti nekaj pizdakas, da niso dovolj dobri odpadki. Ja samo dobre bi prevzeli, slabe pa naj v peceh doma kurimo, a ne da, da bo vec dobicka.
Mare_4
# 09.06.2018 ob 13:47
Skrajni čas, da konoplja popolnoma zamenja "fosilna" goriva. Še ni prepozno!

Nato pa še nafto kot surovino za večino današnji h materialov ukinemo, saj bo dovolj konoplje tudi za bioplastiko, papir, izolacijske materiale, tekstil, in še in še.


Vzgoja in raba konoplje ima seveda smisel za vse, kar si naštel. Pri vzgoji hitro pridobiva na celulozni masi, vendar je pri današnji potrošnji iluzorno pričakovati, da bi zamenjala nafto in plin. Če si na bioplastiko mislil na plastiko pridelano iz povsem rastlinskih materialov (organskih), naj povem, da je biorazgradljivost odvisna od kemijske strukture. To velja tako za naravne kot umetne materijale.
SKEpsiS
# 09.06.2018 ob 13:16
Nato pa še nafto kot surovino za večino današnjih materialov ukinemo, saj bo dovolj konoplje tudi za bioplastiko, papir, izolacijske materiale, tekstil, in še in še.
SKEpsiS
# 09.06.2018 ob 13:12
Skrajni čas, da konoplja popolnoma zamenja "fosilna" goriva. Še ni prepozno!
Damjan Logar
# 08.06.2018 ob 23:39
Lahko bi pa reciklirali?

Spar MercAtor ;)
Kazalo