Uspešna Slovenija

Poudarki

  • Na olimpijadi lahko tekmujejo le mlajši od 16 let
  • Letos so zmagali Madžari
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 41 glasov Ocenite to novico!
Novomeški dijaki
Klemen, Uroš in Domen s srebrnimi medaljami okoli vratu. Foto: Uroš Prešern
Novomeški dijaki
Poskusi so potekali dva dneva. Na podlagi izsledkov so morali 16-letniki nato dognati svoje zaključke. Na fotografiji je Klemen med poskusom iz fizike. Foto: Uroš Prešern
       Kemijski institut in Institut Jožef Stefan sta zelo priznana, tako da bi imel v takšni službi veliko priložnosti za raziskovanje. Je pa tudi res, da dobri rezultati na mednarodnih olimpijadah morda prinesejo tudi kakšno ponudbo za štipendijo v tujini.       
 Uroš Prešern
Slovenski udeleženci
Obe slovenski ekipi z mentorji in vodičem. Foto: Uroš Prešern
Novomeški dijaki
Kje drugje kot pred znamenito atensko Akropolo. Ob tekmovanjih so imeli nekaj časa tudi za druženje. Foto: Uroš Prešern
       Vzhodne države so zelo uspešne, saj imajo v šolskem sistemu več poudarka na naravoslovju.       
 Domen Kulovec

Dodaj v

16-letni srebrni dijaki: Naučite nas razmišljanja, ne "napiflanosti"

"V šoli bi morali imeti več prakse"
12. maj 2014 ob 06:30,
zadnji poseg: 12. maj 2014 ob 16:47
Ljubljana - MMC RTV SLO

Bi znali prečistiti natrijev klorid ali izmeriti viskoznost oljčnega olja? Za trojico slovenskih dijakov je to "mala malica", saj jim je to prineslo srebrno medaljo na naravoslovni olimpijadi v Atenah.

V začetku aprila so se nadobudni srednješolci iz 25 držav Evropske unije zbrali v grški prestolnici, kjer so en teden trli orehe in preizkušali svoje znanje iz treh predmetov - biologije, fizike in kemije. Med približno 150 dijaki sta slovensko znanje zastopali dve ekipi, v eni so bili trije dijaki Gimnazije Novo mesto, ki so se odlično odrezali. Domen Kulovec, Klemen Kovač in Uroš Prešern so za las zgrešili zlato medaljo, a bili povsem zadovoljni tudi s srebrom okoli vratu in končnim devetim mestom.

Na evropski naravoslovni olimpijadi (EUSO) lahko tekmujejo dijaki, mlajši od 16 let. Tekmovanja posameznikov ni, saj se mora kar najbolje izkazati ekipa, pokazati pa morajo znanje iz vsakega naravoslovnega predmeta posebej. "Običajno se na takšnih tekmovanjih naloge povezujejo, letos so bile ločene. Morali smo opraviti praktične poskuse, iz katerih je bilo treba izpeljati teorijo," je dejal najstarejši izmed dolenjske trojice, Klemen Kovač, Domen Kulovec pa je dodal, da naloge niso bile "tako vesoljske, kot bi si predstavljali". "Pri kemiji je moral Uroš očisititi natrijev klorid, torej navadno kuhinjsko sol. Dobil je vzorec, ki ga je moral prečistiti do določene stopnje. Klemen je meril viskoznost oljčnega olja, jaz pa sem pri biologiji moral izmeriti stopnjo transpiracije oljčnih listov - koliko vode v določenem časovnem obdobju izhlapi iz listov," je pojasnil.

Uspešna Slovenija je projekt za optimizem in spodbudo. V MMC-ju želimo z njim predstaviti posameznike, podjetja in ustanove, ki so za odličnost na svojem področju pred kratkim prejeli priznanje ali nagrado. Uspešni učenci, inovatorji, podjetniki, kmetje, zdravniki, umetniki, znanstveniki, športniki ... Njihovi dosežki vzbujajo upanje, da se bo Slovenija s svojo ustvarjalno močjo vendarle prebila med vitalne družbe. Svoje predloge pošljite na naslov uspesna.slovenija@rtvslo.si.

Vse okoli nas izvira iz naravoslovja
Pa se na takšno tekmovanje sploh da pripraviti? "Težko. Prireditelj je vsem ekipam poslal krajšo zgodbico, ki je služila kot namig za naloge. Sklepali smo, da se bodo poskusi vrteli okoli oljčnega olja in morske vode, kar ni presenečeneje, saj država organizatorka naredi naloge na podlagi svojih značilnosti," je dodal Domen, ki obiskuje drugi letnik gimnazije.

Vsi trije so veliki navdušenci nad naravoslovnimi vedami, "čisti naravoslovci", kot so se opisali sami, čeprav ne znajo z besedami opisati, v čem je čar biologije ali kemije. "Zanimivo mi je, ker gre za svet okoli nas," je dejal tretji člen novomeške "verige" Uroš Prešern, Klemen pa ga je dopolnil: "Zanimiva mi je narava, z naravoslovjem spoznaš, kako vse deluje."

Z uspehi na olimpijadah tudi do štipendije?
A sploh Uroš, ki prav tako kot Domen obiskuje drugi letnik novomeške gimnazije, je mnogo več kot "le" naravoslovec, saj nadarjenost kar sije iz njega. Tako se mu je uspelo uvrstiti tudi v slovensko ekipo za kemijsko in lingvistično olimpijado, ker pa se ti dve tekmovanji prekrivata, se je moral odločiti za eno. "Odločil sem se, da se bom preizkusil na lingvistični, za kemijsko imam še čas v tretjem in četrtem letniku," je dejal. Tako bo julija s še tremi nadarjenimi dijaki slovenske barve zastopal na Kitajskem. Pa je Urošu pri pouku sploh še kaj izziv? "Pri naravoslovnih predmetih res nimam težav, pri kakšni angleščini ali francoščini pa tudi pri geografiji in zgodovini se je pa treba tudi učiti," je odgovoril morda bodoči doktor kemije, saj je prav kemija tisto, kar ga najbolj privlači. "Najraje bi šel študirat kemijo, nato pa bi rad delal na kakšnem institutu. Kemijski institut in Institut Jožef Stefan sta zelo priznana, tako da bi imel v takšni službi veliko priložnosti za raziskovanje. Je pa tudi res, da dobri rezultati na mednarodnih olimpijadah morda prinesejo tudi kakšno ponudbo za štipendijo v tujini," je odgovoril Uroš, ki ga je zaradi njegovih uspehov posebej izpostavila tudi ravnateljica Mojca Lukšič.

Tudi Klemen in Domen želita čez nekaj let evre služiti z znanjem iz naravoslovja, Klemen razmišlja tudi o medicini, ki je skupek vseh treh ved, torej biologije, kemije in fizike.

Če bi imeli čarobno paličico ...
Kaj pa bi spremenili, če bi postali minister za šolstvo in bi lahko v srednješolski pouk uvedli novosti? Domen se - pričakovano - zavzema za večji poudarek na naravoslovnih predmetih."Razumem, da mora šola dati človeku neko širino, a želel bi si več naravoslovja in tudi več praktičnih poskusov. Zdaj imamo pri biologiji, fiziki in kemiji recimo le vsak mesec ali dva laboratorijsko vajo, po kateri moramo napisati poročilo." Uroš pogreša bolj individualen pristop: "Več poudarka bi dal individualnosti. Če nekoga en predmet res zelo zanima, bi moral imeti priložnost, da že v okviru pouka dobi več možnosti in časa, da se mu posveti. Pa seveda več prakse, več poskusov, da bi se spodbujalo raziskovanje in da bi nas naučili razmišljanja, ne pa 'napiflanosti'. Da bi znali sami priti do določenih zaključkov." Klemen pa je duhovito in samokritično dodal, da se "v šoli nobenemu učencu nič ne ljubi" ...

Nemški dijaki so vedno v ospredju
Na naravoslovnih olimpijadah - nedavna v Atenah je bila že dvanajsta, udeleženci najdejo čas tudi za druženje. Novomeščani so svojo državo predstavili le z lepimi besedami, kljub najstniškim letom pa je beseda nanesla tudi na aktualno gospodarsko in družbeno dogajanje na celini. "Vsi smo povedali kakšno slabo besedo o politikih," se je nasmejal Domen, Uroš pa je dodal, da politike nima časa spremljati, če pa bi jo, "bi tako ali tako postal le slabe volje".

Na tokratni olimpijadi so sicer zmagali predstavniki Madžarske. "Vzhodne države so zelo uspešne, saj imajo v šolskem sistemu več poudarka na naravoslovju," je dejal Domen, vsi trije pa so kot iz topa ustrelili, da v najožji krog favoritov leto za leto sodijo nemški dijaki. "Oni se že od poletja pripravljajo na to tekmovanje, tako da nič čudnega, da vsako leto osvojijo zlato medaljo. V šoli imajo dodatne naravoslovne predmete," je dodal Klemen.

Zlato je sicer osvojilo osem najuspešnejših ekip, novomeškim bistroumnim glavam pa je ušlo le za nekaj točk. A niso bili razočarani, v športnem slogu so dejali, da so prišli po takšen rezultat, kot so ga nato odnesli domov.

Anja P. Jerič
Prijavi napako
Komentarji
Alex8
# 12.05.2014 ob 06:37
Čestitke!
PONOS
# 12.05.2014 ob 08:02
Tako je mladino je potrebno naučiti kritičnega mišljenja,dvomiti v vse ter vse na videzno utečeno znova in znova potrditi.Temeljna vprašanja:Zakaj se vozimo že 110 let na fosilna goriva?Na voljo je ravno toliko časa druga čistejša tehnologija.Kako nastane denar?Od kje bankam denar za kredite?Od kje državam denar za kredite?Zakaj uporabljamo flourid v zobnih pastah po nekod vodi?Flourid je podobno kot v petdestetih radioaktivne zobne paste (doramad) in zdravila radithor?Zakaj uporabljamo pesticide,barvila,aditive?Zakaj nastane globalno segrevanje?Zakaj volimo?Zakaj se dogajajo vojne v državah bogate z nafto?Zakaj je potrebno za nekoga delati da se nahraniš in imaš streho nad glavo?
sportivko
# 12.05.2014 ob 07:50
"16-letni srebrni dijaki: Naučite nas razmišljanja, ne "napiflanosti""

TO JE BESEDA! Poleg tega je naš izobraževalni sistem prirejen predvsem za pridobivanje sredstev, le redki pa s tem pridobijo znanje. Kot so že študentje povedali, pridobi se napiflanost, ne znanje.
qayxc
# 12.05.2014 ob 07:15
Pardon!!
---------------------
16-letni srebrni dijaki: Naučite nas razmišljanja, ne "napiflanosti"
-------------------------------------------------------
Ja se strinjam, smo potem bi na šolah morali tudi delati, kar pa ne dopade vsem in to je največji problem Slovenije, da je le malo kdp pripravljen delati.
hektor11
# 12.05.2014 ob 06:46
vse politike razgnati, ker delajo samo škodo državi...vsak srednješolec ima več modrosti kot tisti ki državo vodijo...
Mr.Mr.
# 12.05.2014 ob 07:27
Razmišljaš lahko če imaš malo več pameti. Pri nas jo je zelo malo, drugače državljani ne bi pustili, da politika in gospodarstvo delata z nami kot svinja z bučo. Mi se rajši naučimo kako delati in preživeti z malo plačo in potem to teramo do konca. No, pa bančne luknje znamo krpati.
Zelo nizka inteligenca se vidi tudi na volitvah ko se ljudje masovno udeležujejo volitev, čeprav so jih že vsi po vrsti nategnili, ljudje pa še kar obkrožajo. Samo da ne bodo levi ali desni.
Deimos
# 12.05.2014 ob 08:22
Zanimivo... Ko sem sam poučeval v višjih razredih osnovne šole sem imel težavo prav s tem, da učenci enostavno niso želeli razmišljati s svojo glavo. Oziroma je bilo takih izjemno malo. Po večini so si učenci želeli samo to, da povem kaj zahtevam iz učbenika in se nato to naučijo. Kakorkoli sem skrenil iz začrtanih in "udobnih" poti, so se pojavile težave in predvsem pritoževanje, da se jim ne ljubi razmišljati in gledati izven okvirjev, saj to zahteva določen napor. In to velja za vse, odličnjake in tiste s slabšimi ocenami.
Se pa strinjam, da se je včasih potrebno tudi kaj naučiti na pamet, a z razumevanjem tematike. Konec koncev morajo učenci pridobiti tudi nekaj delovnih navad.
assange
# 12.05.2014 ob 08:43
če naučiš človeka razmišljati, potem bi mogoče preveč razmišljal in ugotovil, da ne rabi vsakih nekaj mesecev menjavati telefona, da ne rabi najhitrejšega interneta, da rabi marsičesa, kar mu ponujajo kot "must have".
In iz tega vidika, vidika kapitala je preveč razmišljujočih ljudi prej ovira kot dobra stvar.

veliki koncerno so za idiokracijo.

pa čestitke fantom.
PONOS
# 12.05.2014 ob 08:16
Zakaj imamo v demokraciji že 20 let iste politike in vodje strank?
Zakaj je potrebna konstantna rast?Zakaj nastane recesija in konjunktura?Svet je isti.
donkey
# 12.05.2014 ob 07:54
@Branko Se ne bi mogel manj strinjati s tem, kar ste napisali ...
TineB
# 12.05.2014 ob 09:15
16-letni srebrni dijaki: Naučite nas razmišljanja, ne "napiflanosti"

Postavlja se vprašanje, če so naši učitelji sploh zmožni tega ... ker so tudi sami produkt sistema, ki je temeljil na napiflanosti.

:-/
matjaz.s
# 12.05.2014 ob 08:57
Naučite nas razmišljanja, ne "napiflanosti"

Evo zadel je terno problema slovenskega šolstva. Brez skrbi to je moto na naših univerzah :/
KLIPAN
# 12.05.2014 ob 06:35
Spucajmo sedanjo sestavo parlamenta in gas v lepšo prihodnost!
svobodan
# 12.05.2014 ob 11:55
...ko sem jaz hodil v srednjo šolo je veljalo, da nas je v razredu razmišljalo le 2-3 od 30...ostalim je bila šola nujno zlo, nekaj kar ti pač ne bodijihtreba naložijo in opraviš s tem po liniji najmanjšega odpora, po možnosti s čim boljšimi ocenami...

...dosti je tudi utilitarizma: češ kaj se moram to piflat...tega nikdar ne bom rabo...

...pri tem pa se zanemarja spoznanje, da učenje na pamet zelo krepi spominske in druge kognitivne sposobnosti in pa to, da tudi če si npr strojnik, je dobro vedeti, kaj od zgodovine, jezikoslovja ali filozofije, saj je vsak strojnik tudi volilec in bolj kot je volilec razgledan, manjša je možnost, da ga nategnejo...

...kdor razmišlja in se sprašuje, kdor predpostavi različne modele mišljenja, kdor se vpraša ali je ene plus ena res dva...velja pri nas večinoma za čudnega, izstopajočega, tako malo filozofa, republiko zase, posebneža etc...

..če ima srečo, da naleti na res dobre učitelje (teh je malo), ki zaznajo v takem dijaku potencial in mu znajo odpirati vrata, je ok...ko pa pride tak človek z naprednimi idejami v končni instanci do politikov, ki bi morali te ideje podpreti, je kot bi prišel v deželo kratkovidnih ali slepih, tam se običajno zadeva ustavi...

...v določenih krogih pa je bilo seveda najbolj nezaželjeno in bogoskrunsko vprašanje/dvom o obstoju boga...še ne pred sto leti ga je dijak, ki se je upal vprašati ali bog res obstaja, močno nahebal in od tod izvira še danes strah pred razmišljanjem in strah pred izpostavljanjem...vemo kakšno nazadnjaško vlogo je imela rkc v razvoju znanosti in filozofije....
nimivseeno1
# 12.05.2014 ob 10:38
Vi ne smete razmisljat s svojo glavo dragi dijaki.

Sistem v katerem zivimo je ustvarjen za nadaljevanje vladavine izbrancev - bankirjev - z obcutkom svobode posameznikov na brezpredmetnih volitvah.

"Nekateri ljudje mislijo, da so Federal Reserve Bank vladna institucija Združene države. Niso državna institucija. So zasebi monopol, ki prežijo na ljudi iz Združenih držav Amerike v korist zase in za svoje tuje goljufe "- kongres Record 12595-12603 - Louis T. McFadden, predsednik odbora za bančni in Valuta (12 let), 10. junij , 1932

"The Federal Reserve banka kupi državne obveznice, ne da bi dala en peni ..." - kongresnik
Wright Patman, kongresa Record, 30 september 1941

"Niti papir valute niti vloge nimajo vrednost, tako kot blago, resnično vrednost," dolar "račun je le kos papirja. Depoziti so zgolj knjige vpisi "-. Modern Money Mechanics delovni zvezek, Federal Reserve Bank of Chicago, 1975

"Mi smo popolnoma odvisni od poslovnih bank. Nekdo si mora izposodit vsak dolar, ki je v obtoku, pa naj bo to gotovina ali kredit. Če banke ustvarjajo denar dovolj sintetične smo uspešni, če ne, bomo stradali. Smo popolnoma brez stalnega sistema denarja .... To je najbolj pomembna tema o kateri lahko inteligentne osebe raziskujejo in razmišljajo. To je tako pomembno, da lahko naše sedanja civilizacija propade, če to ne postane splošno znano in bojo napake odpravljene zelo kmalu. "- Robert H. Hamphill, Atlanta Federal Reserve Bank
Rasta75
# 12.05.2014 ob 09:56
Naš sistem je naravnan k temu, da proizvaja ljudi, nesposobne lastnega in kritičnega razmišljanja, ki pridno plačujejo davke, na volitvah volijo vedno iste ljudi, ter brez pripomb dokapitalizirajo banke. Naš sistem proizvaja točno tako vrsto ljudi, kot jih rabi za svoje preživetje.
PONOS
# 12.05.2014 ob 08:13
Zakaj verjamemo v nekoga ki je nevidljiv v nebesih ,ne verjamemo pa opozorilu na novo popleskano klop in jo moramo dotakniti da bi to verjeli?
Zakaj se Cerkev opredeluje,sortira na desnico če pa je bil Jezus ideološko- levičar?
Zakaj je Kitajski česen še enkrat cenejši dd slovenskega čeprav so visoki transportni stroški?
apenko
# 12.05.2014 ob 08:31
Ja na žalost je naš šolski sistem tak, da te samo spodbuja k piflanju in temu da znaš miljavžent (nepotrebnih) reči... ne znaš pa razmišljat v nobeno smer. Zato pa tudi na koncu srednje šole 3/4 gimnazijcev ne ve na katero fakulteto bi šlo.
Band3
# 12.05.2014 ob 22:41
Problem je, da si večina ljudi ne želi razmišljati. Tega te nobena šola ne more naučiti. To lahko naredi kvečjemu domača vzgoja v zgodnji mladosti, pa še to ni nujno.

Sploh pa mi ni jasna vsa ta gonja proti piflanju. Kako se boš pa naučil pisanja, poštevanke, novih besed pri tujih jezikih, fizikalnih formul etc. kot s piflanjem/ponavljanjem/drilom? Seveda, kaj je sploh potrebno znati poštevanko, če imaš kalkulator ali pa obvladati tuj jezik, če imaš google translate, če imaš komp. Potem pa zmanjka štroma in si gre folk žile rezat.
rastislav
# 12.05.2014 ob 11:09
PONOS
Zakaj je fluorid (NaF) v zobnih pastah? Alora, zobna sklenina je jo po kemijski sestavi kalcijev hidroksi apatit. Probnlem pri temu je da pH v ustih pogosto pade, kar povzroči raztapljanje sklenine saj hidroksidni ion ragira in se nevtralizira z oksonijevim itd. Če pa se namesto hidroksidnega iona v kristalno strukturo sklenine ugradi fluoridni ion, ki ima pKb precej višji kot kot hidroksidni in zato v manjši meri reagira s protoni v kislini kar ima za posledico manjše raztapljanje sklenine.
Kar se pa same toksičnosti fluorida tiče ta ni tako zelo reaktiven in je tudi v naravi dokajda prisoten. Njegova toksičnost je tako kot vse pogojena z odmerkom.
Da mi ne boš očital napiflanega znanja, ker sem uporabil neka splošna spoznanja in na njihovi podlagi in z logičnim sklepaanjem razložil nek proces.
zozozo
# 12.05.2014 ob 09:58
Razmišljanja te ne more nihče naučiti. Lahko pa te v šoli naučijo dovolj podatkov, da boš imel o čem razmišljat.
fah-q
# 12.05.2014 ob 09:10
Naučite nas razmišljanja, ne "napiflanosti"

Še 16-letnikom je jasno kaj je tu narobe...
tomo_kugy
# 12.05.2014 ob 13:53
Tole je odlomek iz učnega gradiva pri predmetu "Gospodinstvo" za 5.razred OŠ. Vsak naj si ustvari svoje mnenje.
Tkanine so sestavljene iz dveh sistemov niti. Osnovne, ki so navite na osnovnem valju na zadnji strani statev, se pri tkanju dvigajo in spuščajo. Zato jih speljemo skozi očesca jeklenih dvižnih elementov, ničalnic. Vsaka osnovna nit ima svojo ničalnico. Nameščene so na okvirjih, listih. Skupina listov, ki je potrebna za tkanje določene vezave, se imenuje brdo. Število listov v brdu je večje pri zahtevnejših vezavah. Za tkanje najenostavnejše vezave platno uporabimo dva lista. Tkanine v tej vezavi tkemo tako, da izmenično dvigujemo in spuščamo liste, v katere so vdete lihe oziroma sode osnovne niti. Pri tem nastane odprtina — zev med dvignjenimi in spuščenimi nitmi. Skoznjo zalučamo čolniček, v katerem je navitek z votkovno nitjo, ki se pri prehodu skozi zev z navitka odvija. Osnovne niti so vdete tudi v greben — bilo, ki je podoben glavniku, le da je zaprt z obeh strani. Z njim pribijemo votkovno nit k nastajajoči tkanini, ki se navija na blagovni valj na sprednji strani statev. Na modernih strojnih statvah votka zaradi močnega hrupa in počasnega delovanja ne vnašajo več čolnički, pač pa gibajoča grabila. Ta primejo nit, ki se odvija s kriænega navitka na
robu stroja, in jo vnašajo v zev, kjer jo na sredini prime grabilo z druge strani stroja. Pri nekaterih statvah vnašajo votek v zev zračni curek, vodni curek ali projektili. Sodobne tkalske stroje imenujemo brezčolnične statve.
svobodan
# 12.05.2014 ob 11:32
...preveč razmišljati v sloveniji nikoli ni bilo zaželjeno...

...je pa zelo zaželjeno : kimanje, sledenje, strinjanje, soglašanje...
demokracijaZ
# 12.05.2014 ob 08:55
Fantje iskrene čestitke za uspeh in progresivno razmišljanje, ste pravi vzgled kako z vztrajnostjo, drugačnim načinom razmišljanja kot je zakoreninjem v naših družbah in timskim delom priti do uspeha! Veliko uspeha pri študiju in nadaljnji karieri!
svobodan
# 12.05.2014 ob 14:13
Tole je odlomek iz učnega gradiva pri predmetu "Gospodinstvo" za 5.razred OŠ. Vsak naj si ustvari svoje mnenje.

...normalno je, da potem najstnik ne zna niti solate otrebit ali pa srajce zlikat, če ga stara mama ne nauči...

...res bolano...
B in .
# 12.05.2014 ob 10:24
Zaradi sistema napiflanosti nemalokrat srečaš osebo z respektabilno izobrazbo in precej omejenim sposobnostim.
Velja bolj za družboslovne smeri, ampak niso izjema niti naravoslovci.
zozozo
# 12.05.2014 ob 10:01
Se vidi, da niso iz FDV-ja. Niso ravno v duhu lukšičeve 'državljanske vzgoje' in fdvjevskega pranja možganov ter štancanja diplom v stilu copy&paste.

Ne vem, meni to pritoževanje nad "piflanjem" (se pravi, nad tistim, kar se je težko naučiti) in zahteve, da jih v šoli učijo "razmišljanja" (torej tistega, kar človek pri njihovih letih že zna sam po sebi) zveni zelo FDV-jevsko.
lintvern2011
# 12.05.2014 ob 08:57
Bravo! Čestitke fantom za izvrsten dosežek!
Razmišljanje ni zaželjeno, ker je lahko nevarno! Vladajoča elita ne mara ljudi, ki razmišljajo, zato je povsem jasno zakaj v zadnjih desetletjih tako pospešeno razvijajo in servirajo vse bolj leni mladeži "miljavžent" nekih odvračevalcev pozornosti in spodbujevalcev odvisnosti: kompjuter, tablice, pametni telefoni...! Ko ima "žival" igračko in nekaj malega za v gobec, je povsem nenevarna!
Zato pa: še dobro da ima kdo glavo za mislit, ne samo za k frizerju nosit!
thetilko
# 12.05.2014 ob 08:40
Dokler Bodo pridne puncke pisale ucni program bo piflanje bolj kot ne edina vrednota.
kingstone
# 12.05.2014 ob 19:20
res je. ljudi naučiti razmišljati in razumeti stvari okoli sebe. da bodo vedno pametnejši in ne takšne ovce kot sedaj.
ampak pozor; to pomeni veliko sprememb: prva da folk ne bo več gledal v nebo in študiral na kemtrejle, da ne bo mislil da je že na voljo brezplačna energija iz vesolja, da ni 'eko' in 'zeleno' vedno najboljše, da je globalno segrevanje zabloda neumnežev, da je fluor v zobni pasti z razlogom... itd itd, ter najpomembneje: da bo folk spoznal da je sam svoje sreče kovač!...
eeee, ampak pri tazadnjem pa bi se v sloveniji zataknilo. folk pač ne bi nikoli in nikdar sprejel da je za lastno bedo in brezposelnost sam kriv, da je sam kriv ker ga vsake volitve nategnejo, da je sam kriv ker je zakreditiran za bedarije, da je sam kriv za dogajanje okoli sebe.
in ko bi slovenec to vse spoznal, bi se začudil, 3× prekrižal, rekel da se tega ne gre več in bi se nazaj poneumil.
ni nam pomoči. žal...
zozozo
# 12.05.2014 ob 14:16
Tole je odlomek iz učnega gradiva pri predmetu "Gospodinstvo" za 5.razred OŠ. Vsak naj si ustvari svoje mnenje.

Čisto korektno opisano tkanje, pa če je še kaka slika zraven, popolnoma jasno. Ne vidim, v čem naj bi bil problem.
generusus
# 12.05.2014 ob 10:28
"Spucajmo sedanjo sestavo parlamenta in gas v lepšo prihodnost!"

Zelo značilna izjava za avtoritarno revolucionarni slog.
endrug
# 12.05.2014 ob 09:11
Čestitke. Na kemijskem faksu se bo učil razmišljanja. Drugače ne gre. In če se nič ne spremeni, bo delal doktorat zunaj. Bo vsaj imel za kemikalije.
Imre
# 12.05.2014 ob 09:05
Žal, je situacija taka, da imajo dijaki še kako prav. Tu ne gre za to, da te naučijo kako se razmišlja, temveč, da bi se spodbujala samoiniciativnost in aktivno sodelovanje.
Osnovna šola naj bi bila podlaga, ki bi jo s srednjo šolo in kasneje visoko šolo ali faksom nadgradil. V realnosti pa srednja šola le nadaljuje delo osnovne z bombardiranjem učencev z milijoni podatkov, ki jim morajo verjeti in ne smejo dvomiti o njih.
To dejansko privede do napiflanja le za teste in spraševanja, ostane pa od tega nič.

@Branko57, tak izobraževalni sistem, kot ga imamo mi, ti ne vcepi delovnih navad. Prej tak sistem spodbuja lenarjenje, ker ti bolj ali manj vse servirajo na pladnju, da ti še miške ni treba mučiti za iskanje podatkov prek računalnika.
Še huje pa je, da je potem preskok iz srednje šole na fakulteto oz. visoko šolo, kjer se pričakuje samoiniciativnost in samstojno delo, za marsikoga pretežak. Vlečejo se vzorci iz srednje šole (izmikanje sodelovanju, izostajanje zaradi predstavljanja, itd.).
Pride do tega, da večina odpove, ko se zgodi najmanjša motnja, najmanjši pretres, ker pač ne zaradi sistema izbraževanja, ne znajo sami delati, ampak le po točno določenih navodilih v točno določenem "idealnem" okolju.
kingstone
# 13.05.2014 ob 11:20
vsekakor je zanimivo. sploh ker obtičijo na obskurnih straneh, kamor zahajajo le tisti z nizkim IQ (morda ravno zaradi teh kemikalij LOOOL).

seveda je najbolj hudo ker nas bombardirajo z raznoraznimi kemikalijami, mi pa kot začuda ne moremo nič ukreniti zoper to, čeprav je na netu na miljone receptov kako si sami doma izdelati te pripravke, čisto brez dodatkov. ampak nekako nam to ne diši.

sploh pa ni problemov ko beremo zgodbe o naših vrlih kmetih, ko nas zastrupljajo z enormnimi količinami škropiv, najraje s prepovedanimi (arzen...), polivajo gnojnico da na večjih poljih voda ni več pitna, da hvalijo brozgo ki ji rečejo vino, kao domača, vendar prepolna strupov in žvepla, pa še metanola bi se našlo...

ne, glavni problem so nato, iluminati, vesoljski reptili in podobni zavojevalci poštene in čiste človeške rase!

...kaki psihopati...
PONOS
# 13.05.2014 ob 10:52
http://www.24ur.com/znanstveniki-potrdili-kemikalije-v-zobni-pasti-vplivajo-na-mosko-plodnost.html

Vsaka teorija čez čas priplava na površje kot dejstvo -a ni zanimivo.
PONOS
# 13.05.2014 ob 08:44
PONOS
# 13.05.2014 ob 08:42
rastislav
Fluoridi, kot so natrijev fluorid, natrijev silicijev fluorid in fluorosilicijeva kislina, ki jih dodajajo zobnim pastam, uporabljajo za fluorizacijo vode in v zobozdravstvenih ustanovah, so toksični stranski produkti v industriji (pri pridobivanju aluminija in jekla ter v nuklearni industriji).
Odlično.Ključ je v tem.
Njegova toksičnost je tako kot vse pogojena z odmerkom.
Zobe naj bi umivali tri krat na dan ali če je možno po jedi,sedaj seštej koliko toksinov prejme telo samo od umivanja zob.Nato prištej flourid ki je v vodi -hvala bogu še ne v naši.
»Znanost o fluoridih je korporativna znanost, je DDT znanost, je azbestna znanost, je tobačna znanost.
Priporočam branje Dr. Christopher Bryson, avtor knjige The Fluoride Deception (Prevara s fluoridi)
Fluor naj bi znižal stopnjo inteligenčnega kvocienta pri otrocih in celo povzročal nevrodegenerativne spremembe možganov.

http://www.antropozofija.org/articles/pg
/Fluor.html
kozorog1973
# 13.05.2014 ob 06:55
no potem pa imam priliko spoznati magistrico ekonomije, ki ima še manj pojma o ekonomiji kot jaz, ki sem matematik:)
TinkiB
# 12.05.2014 ob 21:14
Čakam čas, ko se bodo starejše generacije naučile razmišljati, če je to možno.

Čestitke! 3x
uros23
# 12.05.2014 ob 19:31
Sicer se to be bo toliko nanašalo na naslovno temo, ampak ker spada pod izobraževanje, naj omenim še eno stvar, ki je mene precej motila pri zgodovini, tako v osnovni šoli kot na gimnaziji, in sicer da v obeh primerih s snovjo nismo prišli dlje kot do druge svetovne vojne, pa čeprav je bilo v učbenikih potem še precej strani "neobdelanih", tudi npr. povojna Jugoslavija in slovenska osamosvojitev. Pogovarjal sem se s sošolci na fakulteti in veliko jih je imelo podobne izkušnje.

Ali je učni načrt popolnoma zgrešen in je snovi preveč, da bi se v okviru danih ur vse obdelalo, ali smo imeli vsi nesposobne učitelje, ki niso znali vsega "stlačiti" v fond ur, ali pa, kar je moje (zarotniško) mnenje, je tako stanje namerno, da nas lažje farbajo z ideologijo, ker kdo pa se bo o temu poučeval prostovoljno. Drugo je, kdo ta poglavja v učbenikih piše in koliko je pri tem ideologije, ampak vseeno, neka objektivna dejstva, številke in podatki obstajajo.
zozozo
# 12.05.2014 ob 16:48
@Javorovina - Bolj kot to, da je na gimnazijah preveč teorije, je problem ta, da se na gimnazije vpiše preveč otrok, ki jim to predstavlja problem.
Javorovina
# 12.05.2014 ob 16:12
@tomo_kugy @zozozo
Pri nas je (samo) v petem bila razredničarka učiteljica za gospodinjstvo in smo dve tretjini ur gospodinjstva imeli kar dodatno razredno uro (in to pomeni, da smo ponavadi obravnavali enega "problematičnega" sošolca). Ne vem, kaj smo delali sicer, mislim, da je bilo o vrstah živil. Tkanja nismo omenjali, zgornji tekst pa razumem zato, ker sem pred kratim ujela eno lušno oddajo o tkanju (namreč na velikih statvah s pedali). Tako da, če otroci to kje vidijo (ali vsaj pogledajo video) ok, če pa je samo opis (aka očesca jeklenih dvižnih elementov, ničalnica, zev, votek, grabilo, curek, brdo), je pa brezveze.
Naslednje (in zadnje) leto gospodinjstva pa smo odpravili z obiskom sejma Narava-zdravje in pohištvenega sejma na Gospodarcu. :D Pri Narava-zdravje je bilo potem potrebno opisati poljubno temo (jaz sem menda o pomenu mokrišč), pri pohištvenem pa narisati načrt za en prostor v hiši (s cenami pohištva itd.). Just sayin'

Sicer pa ne bi ravno izganjala družboslovja. Mislim, da bi bilo predmete, kot so filozofija/psihologija/sociologija potrebno obravnavati že prej (vsaj nekatere teme najbolje v osnovni šoli, pa na višji ravni, kot je "Državljanska vzgoja in etika"), ker je podcenjujoče, da se jih obravnava šele na koncu SŠ (po možnosti v 4. letniku - pri 18 letih?). To bi pač sililo k razmišljanju.
Naravoslovni predmeti pa bi (tako kot pravijo ti dijaki) morali biti bolj praktični oz. povezani z življenjem. Biologija na gimnaziji je piflanje (mnogim se zagnusi v 1. letniku) in je za tiste, ki ne nameravajo študirati medicine (ali česa podobnega) - milo rečeno - neuporabna. Vem, da je gimnazija svobodna izbira (splošnega znanja z vseh področij), vendar je nekoristne teorije preprosto preveč. Strokovnejše vsebine (posameznih predmetov) bi morale biti bolj izbirne (ali ali) in predvidene v kasnejših letnikih (seveda mi je jasno, da se na faksih pač pričakuje določeno predznanje, uporabo terminov itd.), v obvezne vsebine pa (ob osnovah) vključena kakšna ura laboratorijskega/terenskega dela in vaj več ter obravnavanje sodobnih (aktualnih) vprašanj (tudi v medicini etc.). Včasih se zdi, da je zgodovina prisotna pri vseh predmetih.
miro789
# 12.05.2014 ob 15:43
Ja, komentatorji ki pri vsaki novici vključujete politike, kdo pa se bo odločil, da bo šel med politike, če vse počez popljuvate? Dajte malo vključit možgane.
Farmergirl
# 12.05.2014 ob 16:10
Naučite nas razmišljanja, ne "napiflanosti"
"V šoli bi morali imeti več prakse"


To smo že v mojih časih govorili, pa vidim, da se še do danes ni nič spremenilo na bolje.
Da imajo nekateri programi v 1.letniku na programu predmete, kot je glasba, likovna umetnost in podobne traparije...namesto več prakse.
vojnaslo91
# 12.05.2014 ob 10:39
KLIPAN # 12.05.2014 ob 06:35

Spucajmo sedanjo sestavo parlamenta in gas v lepšo prihodnost!
--------------------------------------------------------
Dobro je. Padla je vlada boljševikov.
vojnaslo91
# 12.05.2014 ob 10:35
16-letni srebrni dijaki: Naučite nas razmišljanja, ne "napiflanosti"
------------------------------------------------------------
Težko bo... v šoli ima oblast Socialna Demokracija (SD)...
Ristoh
# 12.05.2014 ob 09:13
16-letni srebrni dijaki: Naučite nas razmišljanja, ne "napiflanosti"

Se vidi, da niso iz FDV-ja. Niso ravno v duhu lukšičeve 'državljanske vzgoje' in fdvjevskega pranja možganov ter štancanja diplom v stilu copy&paste.
Branko57
# 12.05.2014 ob 07:30
seveda bi lahko v šoli poučevali tudi kritičnego razmišljanje in razmišljanje nasploh kot samostojen predmet, to pa je to, nekateri pa bi celoten sistem podredili nekakšni improvizaciji s čim manj piflanja, kar pa ne vodi nikamor.
Kazalo