Juš Kosmač se je julija z matematične olimpijade, ki je bila v Capetownu, vrnil z bronasto medaljo. Foto: Spletna stran gimnazije Jesenice
Juš Kosmač se je julija z matematične olimpijade, ki je bila v Capetownu, vrnil z bronasto medaljo. Foto: Spletna stran gimnazije Jesenice

Razmišljal sem o študiju v tujini. Ne bi šel na izmenjavo le za kakšen semester, saj se mi zdi, da je to premalo časa in je težko tako hitro zamenjati študij doma, na katerega si navajen, s študijem v tujini, ki je verjetno precej drugačen, saj že sam jezik poučevanja ni slovenski.

Juš Kosmač s svojo učiteljico matematike in torto, ki jo je dobil za uvrstitev na matematično olimpijado v Južnoafriški republiki. Foto: Osebni arhiv
Cape Town kot mesto nanj ni pustil preveč dobrega vtisa. Foto: EPA

Mogoče bi lahko malo drugače razporedili snov pri geografiji in zgodovini. Cel prvi letnik smo se učili o starih civilizacijah, v četrtem letniku pa smo obe svetovni vojni preleteli po mojem mnenju zelo na hitro, za dogodke med hladno vojno in po njej pa nam je pri rednem pouku zmanjkalo časa, če se prav spomnim.

Kljub odličnim dosežkom: je diamantni maturant (na maturi je zbral vseh 34 točk), pri čemer je pri matematiki in kemiji v celoti pravilno rešil naloge in dosegel 100 odstotkov, bronasti medalji na letošnji matematični olimpijadi in kopici priznanj, ki jih je nanizal na različnih tekmovanjih, ostaja skromen in prizemljen najstnik.

Na matematični olimpijadi v Južnoafriški republiki ste osvojili bronasto medaljo. Čestitke. Ste bili z dosežkom zadovoljni? Ste pričakovali dober rezultat?
Hvala za čestitke. Ko sem se uvrstil na olimpijado, sem imel v mislih cilj, da bi rešil vsaj eno nalogo od šestih in s tem prejel pohvalo. Z bronasto medaljo sem presegel svoja pričakovanja.

Kako je potekalo samo tekmovanje? So bila prej predtekmovanja na šoli?
Tekmovanje je potekalo dva dni, vsak dan smo imeli 4,5 ure časa za tri tekmovalne naloge, ki so bile razvrščene po težavnosti in s štirih različnih področij - algebre, teorije števil, kombinatorike in geometrije. Ekipa za olimpijado je bila izbrana na podlagi treh izbirnih testov, ki smo jih pisali med lanskim šolskim letom, in državnega tekmovanja. Šest najboljših v skupnem seštevku točk se je uvrstilo na IMO. Prva naloga vsak tekmovalni dan je bila precej rešljiva (to sta najlažji nalogi), mogoče celo malo lažji, kot sem pričakoval, ostale naloge pa so bile precej težje.

Uspešna Slovenija je projekt za optimizem in spodbudo. Na MMC-ju želimo z njim predstaviti posameznike, podjetja in ustanove, ki so za odličnost na svojem področju pred kratkim prejeli priznanje ali nagrado. Uspešni učenci, inovatorji, podjetniki, kmetje, zdravniki, umetniki, znanstveniki, športniki ... Njihovi dosežki vzbujajo upanje, da se bo Slovenija s svojo ustvarjalno močjo vendarle prebila med vitalne družbe. Svoje predloge pošljite na naslov uspesna.slovenija@rtvslo.si.

Kako pa so potekale priprave na to najstarejšo olimpijado doma? Ste na njih združili moči tudi z drugimi tekmovalci iz Slovenije?
Med šolskim letom smo imeli 12 predavanj v sklopu priprav na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, dobili smo tudi domače naloge za vajo, ki smo jih lahko reševali doma in poslali rešitve na pregled prek elektronske pošte. Tik pred olimpijado pa je šla ekipa na tedenske priprave v Švico, kjer smo skupaj s švicarsko ekipo vsak dan reševali pretekle olimpijske naloge in naloge iz starih izbirnih testov drugih držav.

Ste imeli čas za ogled Capetowna? Kakšen vtis je pustil na vas?
Imeli smo dve ekskurziji, eno do Rta dobrega upanja, drugo po Capetownu. Turistični del Capetowna je sicer lepo urejen, vendar se vidi, da je življenjski standard precej nižji kot pri nas. Drugi del mesta so večinoma same betonske zgradbe, kakšnih lepo urejenih parkov ali česa podobnega se sploh ne spomnim. Najbolj so mi v spominu ostale neštete barake kar sredi blata, ki so bile vidne z letala, ko smo pristajali.

Od kod ljubezen do matematike? Se je začela že v osnovni šoli?
Ne vem, v OŠ sem imel sicer raje fiziko, vendar je bila tudi matematika med najljubšimi predmeti. Že ko sem bil mlajši, sem rad reševal kakšne miselne uganke v otroških revijah, verjetno se je potem kasneje to najbolj preneslo na matematiko.

Zdaj ste končali gimnazijo, in sicer na najboljši mogoč način: kot diamantni maturant in, če sem si prav zapomnila, s 100-odstotnim izidom pri matematiki in kemiji. V štirih letih ste nanizali veliko število priznanj na različnih tekmovanjih. Se vam je kdaj zdelo, da ste bili v štirih letih na gimnaziji preobremenjeni?
Ja, drži za kemijo in matematiko. Ne, na splošno gledano nisem bil preobremenjen, zagotovo pa so bili kakšni tedni, ko se je nabralo veliko kontrolk zapored in zraven še spraševanja, precej stresni in utrujajoči. Ampak med letom so bili mogoče trije ali štirje taki tedni, ko so bili res viški kontrolnih nalog.

Kaj vam je bilo na gimnaziji najbolj všeč in kaj najmanj?
Če sedaj pomislim na pretekla štiri leta, postanem kar malo nostalgičen. V bistvu imam same lepe spomine. Najbolj mi je bilo všeč vzdušje v razredu, saj sem se vedno počutil sproščenega in sprejetega.

Se vam zdi, da bi se lahko kako šolski sistem spremenil? Bi vi kaj spremenili glede pouka?
Mogoče bi lahko malo drugače razporedili snov pri geografiji in zgodovini. Cel prvi letnik smo se učili o starih civilizacijah, v četrtem letniku pa smo obe svetovni vojni preleteli po

mojem mnenju zelo na hitro, za dogodke med hladno vojno in po njej pa nam je pri rednem pouku zmanjkalo časa, če se prav spomnim (drugače za tiste, ki so imeli zgodovino na maturi). Po mojem mnenju so dogodki v 20. st. pomembnejši kot dogodki pred našim štetjem, saj še vedno vplivajo na trenutno dogajanje po svetu.

Enako je bilo pri geografiji, učili smo se o vseh kontinentih, o Sloveniji pa pri rednem pouku nič (razen tistih, ki so imeli geografijo na maturi). Glede težavnosti pouka na gimnazijah v Sloveniji ne morem govoriti, lahko govorim le za svojo gimnazijo. Včasih so se meni osebno zdele naloge pri naravoslovnih predmetih (fizika, kemija, matematika) precej lahke, saj mi gredo ti predmeti kar dobro, vendar gre tu za težavo usklajevanja s celotnim razredom, saj gredo nekaterim drugim dijakom ti predmeti slabše. Tako da, če hočeš reševati težje naloge, jih večinoma lahko le zunaj pouka. Ne vem pa, kako bi se to lahko izboljšalo, saj so verjetno dijaki, ki bi radi reševali bolj zapletene naloge, razpršeni po različnih gimnazijah oz. je na posamezni gimnaziji le nekaj takih, ki bi radi imeli težji pouk. Mogoče s kakšnim dodatnim poukom, ampak osebno ne bi ostajal dlje v šoli zaradi tega zunaj rednih ur, raje bi potem sam doma reševal naloge, ki jih želim. Med poukom pa se en sam učitelj težko posveti tem dijakom, če mora izobraževati celoten razred.

S čim pa se radi ukvarjate v prostem času?
Včasih sem treniral odbojko, ampak sem v 3. letniku nehal. Zdaj pa se približno eno leto amatersko ukvarjam s powerliftingom. Zadnje čase se večkrat za sprostitev usedem h klavirju in igram skladbe, ki sem jih igral včasih, ko sem hodil v glasbeno šolo, ali pa se naučim kaj novega. Večino prostega časa pa gledam serije (Game of Thrones, House of Cards, Breaking Bad in druge).

Odpravljate se na študij matematike. Nameravate tudi na kakšno izmenjavo v tujino? Vas ta mika?
Razmišljal sem o študiju v tujini. Ne bi šel na izmenjavo le za kakšen semester, saj se mi zdi, da je to premalo časa in je težko tako hitro zamenjati študij doma, na katerega si navajen, s študijem v tujini, ki je verjetno precej drugačen, saj že sam jezik poučevanja ni slovenski. Bi pa odšel na magistrski oz. doktorski študij, če se bom zanj odločil in bom seveda dovolj uspešen, v tujino, najraje v ZDA.

Kaj pa po študiju? Kje se vidite: kot raziskovalec, predavatelj ali mogoče podjetnik?

Za zdaj še ne vem, puščam odprte vse možnosti. Posvetil se bom študiju in poskušal biti čim uspešnejši, o poklicni karieri pa bom sicer razmišljal sproti, vendar bo verjetno minilo še nekaj let, da se bom odločil, kje se najbolj vidim. Seveda pa je odvisno tudi, kakšne priložnosti se mi bodo ponudile oz. si jih bom sam ustvaril glede zaposlitve.

Če sem prav ujela, ste že na podelitvi priznanj za zlatega maturanta dobili povabilo slovenskega profesorja, ki uči v ZDA, da po študiju oz. med njim stopite z njim v stik?
To je bilo na podelitvi nagrad z državnega tekmovanja v matematiki. Profesor Jernej Barbič (op. slovenski profesor v ZDA, ki poučuje računalniško grafiko na eni najboljših univerz na svetu, Univerzi Južne Kalifornije v ZDA. Več o njem preberite tukaj.) je imel predstavitev svoje poklicne poti. Po prireditvi smo spregovorili nekaj besed, vendar tu ni šlo za nobeno vabilo. Rekel je, da mu lahko pošljem elektronsko pošto, če bom imel kakšno vprašanje, in me vprašal za ime, da bo vedel, da elektronska pošta prihaja od mene, saj jih dnevno dobi veliko.


Kakšni so po vašem mnenju pogoji za uspešno Slovenijo?
Po mojem mnenju je najpomembneje, da mladi ne bodo negotovi glede zaposlitve v Sloveniji. Veliko mladih gre študirat le zaradi statusa, da lahko delajo prek študentskega servisa, saj ne morejo najti prave zaposlitve. Veliko tistih, ki pa gredo študirat iz pravih razlogov, pa študirajo v Sloveniji zaradi brezplačnega šolstva, potem pa se nameravajo zaposliti nekje v tujini, kjer je več delovnih mest in boljše plače. Dokler izobraženci zapuščajo državo, po mojem mnenju ta zagotovo ne more biti uspešna.

Razmišljal sem o študiju v tujini. Ne bi šel na izmenjavo le za kakšen semester, saj se mi zdi, da je to premalo časa in je težko tako hitro zamenjati študij doma, na katerega si navajen, s študijem v tujini, ki je verjetno precej drugačen, saj že sam jezik poučevanja ni slovenski.

Mogoče bi lahko malo drugače razporedili snov pri geografiji in zgodovini. Cel prvi letnik smo se učili o starih civilizacijah, v četrtem letniku pa smo obe svetovni vojni preleteli po mojem mnenju zelo na hitro, za dogodke med hladno vojno in po njej pa nam je pri rednem pouku zmanjkalo časa, če se prav spomnim.