Uspešna Slovenija
Šentrupert, Rupert Gole
"Nikoli ne more biti za vse prav in v prihodnosti se moramo truditi, da bomo naredili tudi vse tisto, kar občani pričakujejo in potrebujejo. Nič pa ni narobe, če je to narejeno na trajnostni način," pravi župan Šentruperta Rupert Gole. Foto: BoBo
Šentrupert
Kar nekaj projektov, ki jih je lokalni energetski koncept Šentruperta predvidel, je že realiziranih. Foto: BoBo
Šentrupert, Rupert Gole
Gole pravi, da se od Šentruperta druge slovenske občine lahko naučijo tega, da naj stavijo na svoje naravne potenciale in čim več denarja za potrebe energije ohranijo v domačem okolju. Foto: BoBo
Lesni sekanci
V viru zaporov Dob sta realizirana dva večja projekta v investiciji Javnega podjetja energetika Šentrupert – kotlarna na lesne sekance in kogeneracija na lesne sekance. Foto: BoBo

Dodaj v

Razvojno najprodornejša občina drugim: "Stavite na svoje naravne potenciale"

Pogovor z županom Rupertom Goletom
26. maj 2015 ob 06:27
Šentrupert - MMC RTV SLO

"Prav bi bilo, da bi vsa Slovenija imela taka izhodišča, saj razpolagamo z veliko naravnimi viri, ki so hkrati potencial za trajnostni razvoj," pravi župan Šentruperta.

Letos je ta občina namreč prejela nagrado zlati kamen 2015 za razvojno najprodornejšo slovensko občino, hkrati je tudi zmagovalna v regiji osrednje in jugovzhodne Slovenije, Šentrupert pa pri razvojnem načrtovanju izhaja predvsem iz naravnih danosti.

Letošnji izbor je dodatno pozornost posvetil prav trajnostni naravnanosti občin. "Šentrupert si zasluži nagrado zaradi inovativnosti svojih projektov in pristopov. Zasluži si jo zaradi vztrajnosti in doslednosti, s katero razvija svoj model energetske samooskrbe. Energija Šentruperta ni energija lesnih sekancev. Je energija vizije občinske politike in prebivalcev. S to energijo se je občina, ki jo komajda najdemo na zemljevidu Slovenije, umestila na svetovni zemljevid maloštevilnih energetsko samostojnih skupnosti. V tem je nauk za celotno državo," je med drugim zapisano v utemeljitvi nagrade zlati kamen občini, ki je lani na svetovni konferenci o energetski samooskrbi prejela tudi znak 100-odstotne energetsko samozadostne skupnosti.

O uresničevanju velikopotezne razvojne vizije Šentruperta, ki se razvija v smeri prve energetsko samozadostne občine v Sloveniji, smo se pogovarjali z županom Rupertom Goletom, ki pravi, da je razvojni model občine "model zdrave kmečke pameti", kot enega njihovih osrednjih dosežkov pa izpostavlja tudi Deželo kozolcev, inovativni projekt, ki vsestransko vrednost dediščine kozolcev povezuje s sodobnimi oblikami turizma.


Na prireditvi Zlati kamen je Šentrupert že leta 2012 prejel plaketo za dobro vodenje in upravljanje, razvojno usmerjenost ter učinkovitost delovanja. Takrat ste izjavili, da je drugo mesto za vas "kar veliko breme" in da imate še veliko časa, da tudi skozi realizacijo dokažete, da ste upravičeni do tako prestižnih nagrad. In res ste svoja prizadevanja letos kronali tudi s prvim mestom, kaj vam pomeni nagrada za razvojno najprodornejšo občino Slovenije?
To je šele breme. Takšna nagrada je zagotovo na neki način priznanje za izvedene projekte in razvojno vizijo, hkrati pa odpira paleto vprašanj tudi o tem, kaj ni bilo narejeno. Nikoli ne more biti za vse prav in v prihodnosti se moramo truditi, da bomo naredili tudi vse tisto, kar občani pričakujejo in potrebujejo. Nič pa ni narobe, če je to narejeno na trajnostni način.

Bi lahko dejali, da Šentrupert pri razvojnem načrtovanju izhaja predvsem iz naravnih danosti?
Takšna so razvojna izhodišča in prav bi bilo, da bi vsa Slovenija imela takšna izhodišča, saj razpolagamo z veliko naravnimi viri, ki so hkrati potencial za trajnostni razvoj.

Leta 2009 je občinski svet potrdil lokalni energetski koncept občine. Kakšen je bil njegov namen? Ste do danes zadovoljni z njegovim uresničevanjem?
Kar nekaj projektov, ki jih je lokalni energetski koncept predvidel, je realiziranih.

Koncept je uvedel tudi funkcijo "energetskega menedžerja". Kakšne so njegove naloge?
Energetski menedžer ima nalogo spremljanja porabe energije in podaja predloge za učinkovitejšo rabo in predloge za morebitne izboljšave.

S katerimi uresničenimi projekti na področju energetike se občina že lahko pohvali in kateri so še v "čakalni vrsti"? V javnosti je precej odmeval projekt lesnih sekancev in zagotavljanja toplotne oskrbe Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob, na katerega pa ste sami najbolj ponosni?
V viru zaporov Dob sta realizirana dva večja projekta v investiciji Javnega podjetja energetika Šentrupert – kotlarna na lesne sekance in kogeneracija na lesne sekance. Na področju nekdanje vojašnice Puščava podjetje Ahouse gradi prvo fazo, upamo, da mu jo je uspelo realizirati in počrpati evropski denar. V prihodnosti bomo morebiti v Šentrupertu skupaj s kanalizacijo gradili tudi vročevod za potrebe daljinskega ogrevanja.

Ali vam uspeva v reševanje energetske učinkovitosti pritegniti tudi zasebne partnerje ali imate pri tem morda težave?
Več težav kot uspeha. Sploh v zadnjih letih je vse težje pridobiti financiranje tudi na bankah in tako so tudi zasebni vlagatelji v težkem položaju.

Koliko ste uspešni pri črpanju nepovratnih sredstev?
Na energetskem področju smo bili zelo uspešni, saj nam je tako za kotlarno kot za kogeneracijo uspelo pridobiti nepovratna sredstva EU-ja. Tudi na drugih področjih je bilo pripeljanih kar nekaj sredstev – v Deželo kozolcev na primer.

Vizija Šentruperta je bila, da do leta 2020 postane energetsko neodvisna lokalna skupnost. Do takrat ni več daleč, vam bo uspelo doseči ta cilj?
Verjamem, da bo.

Česa se od vas lahko naučijo tudi druge slovenske občine?
Da stavijo na svoje naravne potenciale in čim več denarja za potrebe energije ohranijo v domačem okolju.

Kaj je po vašem mnenju potrebno za uspešno Slovenijo?
Vizija, pogum in denar.

Tina Hacler
Prijavi napako
Komentarji
vipmit
# 26.05.2015 ob 07:57
Tipična slovenska občina, župan, cerkev, gostilna in gasilski dom.
Elaphe
# 26.05.2015 ob 07:46
V občini, kjer živim jaz, se tudi dela solidno. Nekdaj velika tovarna, ki je propadla, pa so prišli novi investitorji, in sedaj je skoraj toliko zaposlenih (mogoče jih je celo že več), kot jih je bilo nekoč. Tudi na ostalih področjih (npr. urejanje kanalizacije) se dela dobro.
Se pa strinjam, da je treba delati na dolgi rok. Kako je nekdo dober ali slab župan, se ponavadi izkaže šele čez leta. Tako da razni "izdelki" na hitro, kot je obnova oz. lišpanje ulic ali novi mostovi, še ne pomenijo dobrega župana. Za takimi župani, ki si postavljajo spomenike (npr. Stožice), ponavadi ostanejo samo dolgovi.
LosAlamos
# 26.05.2015 ob 07:19
Več kot uspešno je svoje potenciale izkoristila občina Velenje. Celo tako dobro, da so nekateri celo obogateli na ta račun. Ampak samo nekateri (glej: na račun podjetij in občine).
nostradam13
# 26.05.2015 ob 07:40
Rupert, župan Šentruperta :)
sLoVaN
# 26.05.2015 ob 08:13
Lepo, takole slišati in brati o rodni šentruperški grudi !

Torej občudovanja vredne vizije a tudi optimističen PR mlade občine, na računu pa na trenutke še za plače zaposlenih ni, občina pa je zelooo odvisna od lokalnih(predvsem enega) izvajalca/investitorja. Ljudje se sprašujejo, kdo vodi občino Gole ali Kuselj...

Za Deželo kozolcev, ki je baje v zapiranju(govorim o pravni osebi, ne fizično o kozolcih) vem, da so rabili tudi dve leti in pol za plačilno računa za 250 eur..

Skratka, ni vse zlato, kar se sveti.
Res pa je, da se v kakih drugih občinah prav nič ne sveti...
sLoVaN
# 26.05.2015 ob 10:01
Drugače pa absolutno preveliko število občin premajhnih velikosti...

Iz ca 60 občin na 220:
koliko je to več fikusov, računalnikov, lepo ogrevanih prostorov, koliko več zaposlenih, kjer ni problema za bolniško, dopust in bonitete....
Pri čemer je redko kje tako, kot v Šentrupertu z županom širšega pogleda. Večinoma so se občine zapufale in zdaj več ali manj ždijo od plače do plače, od proračuna do proračuna.

Žal je cel kup malih občin kadrovsko podhranjenih, vizij ni, pazdrave politične konkurence tudi ne. Upadat je začel vpis v vrtce, posledično zgrajenih preveč m2 vrtcev in šol, obrtne cone se ne tržijo, telovadnice stojijo, trgi so polišpani, ostal je kredit...

Jasno je, da je čas županov, ki so bili maherji za asfalt, mulde, vodovode in pečenje volov, že zdavnaj mimo.
Mnogo njim se o tujih jezikih, računalniški in medmrežni pismenosti, ter evropskih razpisih niti ne sanja...
bazoka
# 26.05.2015 ob 10:01
@zemljemerec
zamera trzincev do peršaka je,da nikakor ni hotel privoliti,da ljubljanski mestni avtobus pelje do trzina.treba je plačevati primestni avtobus do ljubljane,ki je skoraj 2x dražji.tisti,ki se vozijo v ljubljano morajo plačati oba avtobusa ali vlak in avtobus.zakaj je proti nečemu,ki je v korist občanom trzina?čigav mošnjiček ščiti,občanov trzina v tem primeru ne!
Muzikant88
# 26.05.2015 ob 07:32
Prav je da se dela dobro in na dolgi rok. Samo tako dalje in upam da se začnejo tudi druge občine zgledovat po njih. V občini kjer živim (Rače-Fram) se recimo tudi dela solidno.
Flegica
# 26.05.2015 ob 09:41
Ok neumno vprašanje? Iz kje pa dobite sekance? Poanta cele zgodbe bi bila da se zgradi lesno predelovalni center in kot odpadek dobiš sekance oz biomaso ter jo nato lokalno brez prevoza tudi porabiš. A kot jest vem tega centra ni in vprašanje je če kdaj sploh bo!! In kako zelo po slovensko so hišo začeli graditi pri strehi-pa čeprov je župan arhitekt...
zemljemerec
# 26.05.2015 ob 08:19
Trzin se je usmeril na prodajo komunalno urejenih parcel za izgradnjo industrijske cone...kar se je izkazalo za dobro poslovno odločitev g.Peršaka in takratnih svetnikov.
IndyBob
# 26.05.2015 ob 08:19
No, vsaj na lokalnem nivoju država(občine) deluje v redu. Zagotovo ne v vseh, ampak je pa prisotna konkurenca. Nekatere občine se borijo za invrsticije in svoje prebivalstvo. In te so uspešne. In nekateri bi občine ukinjali. Meni se pa zdijo ravno prav velike. Vsaj te na Dolenjskem koncu.
Stanislav Sivec
# 26.05.2015 ob 10:56
Dobrodošel zapis, kot protiutež klasičnim novicam, pa tudi občinskim!
djurif
# 26.05.2015 ob 09:52
@hepan
Kje za boga pa živiš ti? Pridi ven iz jame med civilizacijo in uporabljaj internet.
djurif
# 26.05.2015 ob 09:49
Vse kar je vidno v Šentrupertu je ta dežela kozolcev... Drgač je pa še vedno taka žalost kot je bila že 20 let. Recimo lohk bi ceste malo obnovili, ker da pridem iz enega konca šentruperta na drugi konec, mi avto že razpade od lukenj.
hepan
# 26.05.2015 ob 09:46
Kje za boga je šentrupert
DrMatilda
# 26.05.2015 ob 12:39
Termoelektrarna na les je še vedno samo termoelektrarna, to nima veze z energetsko učinkovitostjo in tudi ni ekološko. Gozdove lahko sekajo samo dokler bodo še obstajali, vsakič, ko posekajo drevo, je njihova energetska stabilnost manjša, dokler dreves ne bo zmanjkalo, ko bo njihova učinkovitost padla na ničlo. Grmovja se ne da kuriti.
V kam vlagajo dobiček od "zastonj" energije, v sončne in vetrne elektrarne zagotovo ne, tudi nikjer ne vidim, da bi se kdo vozil na elektriko. Temu se reče danes zahojenost, ne razvoj in napredek.
Problematična je v takih krajih tudi ekonomija, kot vsi ostali rovtarji v Sloveniji, prejemajo kmetijske subvencije, ta keš se vlaga pa v luksuz in nemške avtomobile, preostanek države nima od tega nič. To je pomembno zaradi trga storitev, turisti ne hodijo v kraje, kjer jim nič ne nudijo in se nič posebnega ne dogaja, kar pomeni, da ni nobenih kulturnih in tehnoloških centrov, kjer bi taka dejavnost nastajala.
Kraj si je uredil napajanje z električno energijo, čeprav ne razumem kako je omrežje sploh povezano, če zmanjka energije iz omrežja, jo verjetno tudi sosed ne bo dobil, čeprav je elektrarna par sto metrov stran, ker najbrž nimajo postavljene svoje transformatorske postaje in interne napeljave, torej imajo korist spet zgolj posvečeni posamezniki, kamor so se stekala tudi javna sredstva. Upam, da se motim, vendar pri nas zelo redko ali nikoli ne poročamo o individualnih projektih, kamor so ljudje vložili svoj denar in imajo zato pravico sami odločati, te kolektive pri nas običajno upravljajo samo eni in isti ljudje, kar pomeni napredek za te posameznike, za skupnost v celoti pa niti ne.
sportivko
# 26.05.2015 ob 12:03
"Stavite na svoje naravne potenciale"

Pri tajkunih je ravno obratno. Prodajte vse kar je pristno slovensko in nekaj zaslužite.

Žal!
oliva13
# 26.05.2015 ob 11:24
Detajli so v drobnem tisku, ki zaenkrat še ni viden širši javnosti....glej tudi komentar "izo"-ta
izo
# 26.05.2015 ob 10:12
župan arhitekt, če mogoče kdo ne ve (mogoče za kakšen preblisk).
endrug
# 26.05.2015 ob 09:28
Super. A za še uspešnejšo prihodnost je treba izobraževati sposobne ljudi. Ti bodo imeli še več idej in bodo znali izkoristiti pametne ideje.
galoper
# 26.05.2015 ob 08:30
Bomo posekali gozdove - vire kisika, jih skurili, da porabimo še ostanek kisika in si poslabšamo ozračje. Ni vsak gozdar, ki ima v gozdu sekiro v rokah.
Kazalo