Uspešna Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 49 glasov Ocenite to novico!
Na devetem svetovnem prvenstvu v diatonični harmoniki je postal Pačnik absolutni svetovni prvak. Pometel je z mednarodno konkurenco in postal edini Slovenec, ki je zmagal na tem tekmovanju, za katero ima licenco avstrijska harmonikarska zveza. Foto: Jernej Kokol
false
Pačnik ob boku s harmoniko in pokalom, ki je trenutno najžlahtnejši na njegovih policah. Foto: Osebni arhiv
       Že v otroštvu sem si zadal cilj, da želim zmagati na vseh večjih tekmovanjih. Vso tekmovalno kariero sem težil k temu cilju. Doma imam več kot 80 pokalov, od tega imam samo en pokal za tretje mesto in dva za drugo. Vse druge sem osvojil za prva mesta. In uspelo mi je, da sem zmagal na vseh večjih tekmovanjih. S tem sem izpolnil svoje sanje in presegel vse v Sloveniji, saj takšnih dosežkov nima nihče pri nas. Zdaj pa me čaka še veliko dela pri dokazovanju, da sem si zaslužil vse priborjeno.       
Leta 2007 je bil evropski prvak, v letih 2008 in 2009 zmagovalec Ljubečne, leta 2009 mladinski svetovni prvak in zdaj je postal še svetovni prvak. Foto: Jernej Kokol
       Vsi smo se odrekali. Sam sem veliko vadil in se odrekal igri s sovrstniki. Starši, dedki in babice so veliko presedeli ob meni, sploh v mlajših letih, me poslušali vsak dan med vajo (smeh) ... Veliko prostega časa so "izgubili", ko so me vozili na različna tekmovanja doma in v tujini. In upam, da sem zdaj poplačal tudi njihov trud, ko sem dodal češnjo na torti in postal svetovni prvak.       
Prvič je držal diatonično harmoniko pri treh letih, pri petih pa se je začel resno učiti. Foto: Jernej Kokol
       Vsem, ki si želijo igrati harmoniko, priporočam izbiro učitelja, ki ima ugled. Samo pri njih se bodo lahko naučili igranja. Dobil sem že učence, ki so se prej učili pri t. i. "garažnih učiteljih", in postavljen sem bil pred velik izziv, saj sem jih moral naučiti pravega položaja prstov ... S tem je na koncu še več dela, kot če bi jih učil od začetka.       
Pačnik poleg tekmovanj redno prenaša znanje na mlajše (in starejše) generacije. Poučuje v Velenju, Žalcu, Moravčah in Trzinu. Foto: Jernej Kokol
       Izhajam iz časov, ko so bili Avseniki in Miheliči res vrhunec narodno-zabavne glasbe. Trenutno stanje mi ni všeč. Vse se igra prehitro, brez duše. To mi ni všeč. Ko se vozim z avtomobilom, poslušam skladbe Franca Miheliča, ker je to glasba, ki je še narejena z dušo.       
Pačnik je trenutno edini harmonikar, ki je zmagal na vseh tekmovanjih. Foto: Jernej Kokol
       Težko bi lahko še bolj popularizirali harmoniko. S svojim nazivom dokazujem, da lahko veliko dosežemo s harmoniko tudi v mednarodnem merilu.       
Slavko Avsenik
Pačnik zelo ceni glasbo Avsenikov. Foto: Žiga Culiberg
Zoran Zorko
Poudarja dosežke Zorana Zorka, toda Pačnik pravi, da njegove poti s harmoniko po Sloveniji ne bi ponavljal. Foto: Organizator
false
Pačnik ve, da ga zdaj čaka naporna pot dokazovanja. Foto: Osebni arhiv

Dodaj v

Slovenec, svetovni prvak v igranju diatonične harmonike: Vse se igra prehitro, brez duše

MMC-jev intervju z Nejcem Pačnikom
16. junij 2015 ob 06:27
Ljubljana - MMC RTV SLO

24-letni Nejc Pačnik je virtuoz na harmoniki iz Škal pri Velenju. Je mojster meha, ki je naziv svetovnega prvaka v igranju diatonične harmonike pripeljal v Slovenijo.

Dosegel je največ, kar lahko doseže harmonikar na diatonični harmoniki oz. po domače "frajtonarici". S konkurenco je pometel na devetem svetovnem prvenstvu, ki ga je Slovenija pred tedni gostila prvič.

Tako kot vsak tekmovalec je moral tudi Pačnik sestaviti program v obsegu od 10 do 15 minut, kjer je lahko predstavil od tri do pet skladb. Če so tekmovalci predolgi ali prekratki, so samodejno diskvalificirani. Pred osemčlansko žirijo, ki vidi in sliši vse, in pred okoli 200 gledalci je raztegnil svoj meh in zaigral na prave note. "Takrat tudi živci naredijo svoje, če nisi dovolj močen," je priznal Pačnik, ko smo se z njim srečali sredi Trnovega.

Po zmagi se je harmonikar že vrnil v normalni delovni ritem, ki vključuje poučevanje pet dni na teden - na različnih koncih Slovenije. Želi si, kot pravi sam, samo prenesti svoje znanje in morda izšolati novega svetovnega prvaka.

Več pa si lahko preberete v pogovoru spodaj.


Leta 2007 ste postali evropski prvak, v letih 2008 in 2009 zmagovalec Ljubečne, leta 2009 mladinski svetovni prvak in zdaj še svetovni prvak. Kaj vas žene k tekmovalnosti?
Že v otroštvu sem si zadal cilj, da želim zmagati na vseh večjih tekmovanjih. Vso tekmovalno kariero sem težil k temu cilju. Doma imam več kot 80 pokalov, od tega samo en pokal za tretje mesto in dva za drugo. Vse druge sem osvojil za prva mesta. In uspelo mi je, da sem zmagal na vseh večjih tekmovanjih. S tem sem izpolnil svoje sanje in presegel vse v Sloveniji, saj takih dosežkov nima nihče pri nas. Zdaj pa me čaka še veliko dela pri dokazovanju, da sem si zaslužil vse priborjeno.

Ali ni malo nelogično, da se kot glasbenik udeležujete tekmovanj? Glasba naj se načeloma ne bi ocenjevala, saj ni namenjena tekmovanju, ampak spodbujanju ustvarjalnosti.
Na neki način je težko ocenjevati glasbo, po drugi strani pa pridejo tekmovanja prav - sploh za najmlajše do 20. leta - za razvijanje tehnike, dinamike ... Tega ni pri navadnih skladbah, kot so tiste od Slaka. Na tekmovanjih težimo k popolnosti, da dosežemo nekaj več.

Kaj je za vas neuspeh? So to druga oz. tretja mesta?
Na vsako tekmovanje sem šel zato, da zmagam. Vedno sem želel največ. Nisem se želel udeležiti tekmovanja, če sem čutil, da nisem zmožen zmagati. Sem velik perfekcionist. In če ni nekaj natančno tako, kot mora biti, se temu odpovem. Ali pa vztrajam toliko časa, da dosežem zadani cilj.

Kdaj se je ta tekmovalnost razvila? Že v otroštvu? Recimo pri treh letih ste se seznanili z glasbilom, s petim ste začeli vaditi ...
Prva tri leta sem se učil igranja preprostih skladb. Potem pa so prišla prva tekmovanja - mogoče bolj za šalo. Ampak postalo mi je zanimivo in sem si postavil cilj. S pomočjo dedka in babice sem še več vadil, saj sta me nadzorovala med vadbo.

Kakšen je bil to preizkus za vaše stare starše in starše? Koliko so se morali oni odrekati in vlagati?
Zelo veliko. Vsi smo se odrekali. Sam sem veliko vadil in se odrekal igri s sovrstniki. Starši, dedki in babice so veliko presedeli ob meni, sploh v mlajših letih, me poslušali vsak dan med vajo (smeh) ... Veliko prostega časa so "izgubili", ko so me vozili na različna tekmovanja doma in v tujini. In upam, da sem zdaj poplačal tudi njihov trud, ko sem dodal češnjo na torti in postal svetovni prvak.

Zakaj prav diatonična harmonika?
Prav zaradi dedka, ki jo je igral. Baje me je že kot dojenčka uspaval z igranjem, tako da mi je bila res položena v zibelko. Pri treh, štirih letih mi je prvič pokazal, kako se igra, in že takrat sem si baje vse zapomnil. No, pri petih letih pa sem dobil v roke svojo harmoniko.

Zakaj ste vztrajali? Kaj vas je motiviralo, da niste postavili harmonike v kot?
Zaradi staršev. Če igraš glasbilo nekaj let, je nesmiselno, da odnehaš. Na koncu te starši spodbujajo k vadbi, čeprav bi sam mogoče kdaj raje postavil glasbilo v kot.

Kaj konkretno prinese naziv svetovnega prvaka v igranju diatonične harmonike?
Prepoznavnost. Več učencev. In predvsem več dela. Zdaj želim dokončati svoj prvi album in potem nadaljevati delo z učenci, da bodo čim uspešnejši.

Kaj preostane svetovnemu prvaku, ko osvoji naziv?
Ko postaneš svetovni prvak, se ne moreš več udeležiti tekmovanja. Ko zmagaš v mladinski kategoriji, greš v kategorijo seniorjev in tam z zmago skleneš svojo tekmovalno pot, kar je tudi prav. Le tako dobijo priložnost mladi.

Zakaj nimate ansambla in preprosto nastopate le ob koncih tedna?
Trenutno zato, ker imam veliko dela z glasbeno šolo. Imam več kot 60 učencev. Že tako nisem nič doma, kakšen dan in pol na teden pa si vzamem za sprostitev.

Kaj je pomembno za vse ljubitelje harmonike, ki bi se radi naučili, kako obvladovati glasbilo, pri izbiri pravega učitelja? Zdi se namreč, da je učitelj lahko že vsak.
Prav zdaj je bila prav iz tega razloga ustanovljena Zveza diatonične harmonike Slovenije, da bi to malo omejili, ker lahko harmoniko uči že vsak, ki zna odigrati od pet do deset skladb. Vsem, ki si želijo igrati harmoniko, priporočam izbiro učitelja, ki ima ugled. Samo pri njih se bodo lahko naučili igranja. Dobil sem že učence, ki so se prej učili pri t. i. "garažnih učiteljih", in postavljen sem bil pred velik izziv, saj sem jih moral naučiti pravega položaja prstov ... S tem je na koncu še več dela, kot če bi jih učil od začetka.

Raziskujete različne sloge in se ne omejujete le na narodno-zabavne skladbe. S kolegom ste za harmoniko priredili madžarsko skladbo Čardaš, ki je napisana za violino. Zakaj vas ne zanima klasični način igranja harmonike?
Ker je tega zelo veliko. Vsi znajo zaigrati skladbe Slaka, Miheliča, Avsenika ... A malo je takih, ki znajo zaigrati kaj drugega. Prav na svetovnem prvenstvu sem zaigral skladbo Čardaš, ki jo je do zdaj morda zaigral le en harmonikar. Sam sem jo priredil in očitno je bilo vredno, saj sem na svetovnem prvenstvu dobil nagrado strokovne komisije za najboljšo priredbo.

Katera skladba bi vam bila v izziv, da jo priredite?
Prav zdaj prirejam različne sambe, tange, ki v določenih primerih zvenijo zelo zanimivo na diatonični harmoniki.

Kakšna je po vašem mnenju kakovost narodno-zabavne glasbe pri nas?
Hm ... Izhajam iz časov, ko so bili Avseniki in Miheliči res vrhunec narodno-zabavne glasbe. Trenutno stanje mi ni všeč. Vse se igra prehitro, brez duše. To mi ni všeč. Ko se vozim z avtomobilom, poslušam skladbe Franca Miheliča, ker je to glasba, ki je še narejena z dušo.

V Sloveniji imamo poplavo mladih narodno-zabavnih ansamblov. Ali ga res lahko ustanovi vsak?
Očitno. Prav zaradi tega nimam ansambla, ker sem perfekcionist in bi želel več, kot ponuja trenutni standard. Veliko je ponavljanja in kopiranja - predvsem Modrijanov, ki so zdaj "hit".

Zakaj menite, da so Modrijani "hit"?
Prišli so v pravem času in naredili dobre stvari. Če ne drugega, so privabili mlade nazaj na veselice. To je pozitivno, saj tako več mladih posluša narodno-zabavno glasbo in se ukvarja z njo. To je naša glasba.

Koliko, menite, ste z nazivom svetovnega prvaka v diatonični harmoniki pripomogli k popularizaciji glasbila pri nas? Če to sploh še potrebuje?
(Smeh) Težko bi lahko še bolj popularizirali harmoniko. S svojim nazivom dokazujem, da lahko veliko dosežemo s harmoniko tudi v mednarodnem merilu.

Koliko pa je k popularizaciji pripomogel recimo nastop ansambla Žlindra na Evroviziji?
Največji prodor so zagotovo naredili Modrijani. Pretekli poskusi niso naleteli na tako plodna tla.

Je narodno-zabavna glasba doma v Sloveniji ali v Avstriji?
To je zagotovo naša, slovenska glasba. Nihče je ne zmore tako zaigrati, kot jo lahko mi. Če poslušamo "Oberkrajnerje", torej Avstrijce, Nemce, Švicarje, ne zvenijo tako, kot je včasih Avsenik. Tudi Slovenci, ki jih kopirajo, ne morejo biti tako dobri, so dober približek. Avstrijci igrajo tudi "trše" - mi jo znamo zaigrati bolj "nežno", drugi pa so po mojem pojmovanju bolj grobi.

Slak ali Avsenik?
Tu ni dileme - Avsenik. Način igranja Avsenikov je bil zahtevnejši zaradi kvinteta. Slakov način igranja je bil bolj ljudski in tudi diatonična harmonika je takrat veljala za bolj ljudsko, zdaj pa prestavljamo meje.

Kdo je danes najboljši "tehničar" med harmonikarji?
Predvsem Zoran Zorko in za njim vsi mojstri diatonične harmonike, med njimi prvi svetovni prvak Zoran Lupinc, Denis Novato, Robert Gotar, ki je bil tudi moj mentor ... Veliko jih je, ampak vsak ima svoj slog, na koncu pa so si celo malo podobni. Sam pa težim k drugačnosti.

Bi šli s harmoniko v roki po Sloveniji kot Zorko?
Ne, to je že naredil on (smeh). Nekaj novega bi si moral izmisliti. Ni dobro ponavljati.

Kakšen neizkoriščen potencial je še harmonika pri promociji Slovenije?
Velik. Morali bi bolj prodirati na tuje trge, ki so veliko večji kot naši.

Je narodna noša ob igranju harmonike na svetovnih prvenstvih in tekmovanjih v tujini obvezna?
Ni obvezna, je pa zaželena.

Zakaj jo vi nosite?
Ker je tudi zaščitni znak.

Še en zaščitni znak so nasmeški. A tudi te vadite?
(Smeh). To pa ne. Odvisno je od posameznika. Lahko se smejim v nedogled, če igram za družbo, ko pa sem pred nastopom na velikih tekmovanjih, pa nasmeh izgine (smeh), saj si tako močno osredotočen na cilj.


Kakšen je pogoj za uspešno Slovenijo?

Slovenci preveč zaviramo sami sebe. Smo narod, ki raje deluje po ustaljenih, preizkušenih poteh, kot pa sprejema novosti. Velikokrat podcenjujemo lastne strokovnjake, ki posledično znanje uspešno prodajajo v tujini. Ne zavedamo se moči in tudi prednosti, ki jo (lahko) imamo kot majhna država. Opiramo se na poznanstva, izkoriščamo luknje v zakonu in upamo, da nam bodo pomagale pri oblikovanju lastne kariere. Po drugi strani pa zatiramo dokazovanja željne izobražene Slovence, ki si prizadevajo Slovenijo popeljati na evropski in svetovni zemljevid. Kaj jim manjka? Zadnja leta zelo pogosto omenjena oseba - "stric iz ozadja". Dajmo vsem priložnost za dokazovanje, prisluhnimo njihovim idejam in gradimo Slovenijo na skupnih temeljih ter začnimo izkoriščati svoje znanje.
Klavdija Kopina
Prijavi napako
Komentarji
jureimacure
# 16.06.2015 ob 07:35
Bravo, čestitam.
GORILA
# 16.06.2015 ob 09:05
Čestitke. To je ekvivalentno kot če bi postal najboljši kitarist ali pijanist... na svetu, samo da ni tako komercialno. Res izjemen dosežek.

Kot da bi primerjal svetovnega prvaka v šprintu na 100m s svetovnim prvakom v pozicijskem balinanju!
dunbar
# 16.06.2015 ob 13:06
Narodno-zabavna glasba ni izvorna slovenska narodna glasba, ta je bistveno bogatejša v kompoziciji, melodiki in ritmih, pa tudi v motivih. To izročilo negujejo redki slovenski glasbeniki kot so npr. Gombač...

Osnove narodno- zabavne glasbe z vso svojo za lase privlečeno motiviko, lažnim sentimentom, je k nam prišla iz nemškega prostora, sedaj jo pa (preprosto in enolično) kopirajo in štancajo, z debilnimi in šovinstičnimi besedili in zastrupljajo že mlade glave, ki ne raziskujejo več sveta glasbe, ampak se zadovoljijo z žuranjem na veselicah.

In če mi nekdo reče, da ne spoštujem tradicije svojega naroda, ker mi gre narodno-zabavna glasba na bruhanje, se lahko samo nasmejem.

Pa nočem nikogar v nič dajati, tega gospodiča nenazadnje še nisem slišal igrati. Ampak ne morem si pomagati, ta glasba v meni zbuja depresijo. Verjetno še iz časov, ko sem v nedeljo popoldne že tuhtal o grozeči šoli in je na obiskih pri sorodnikih ta cigumigu silili iz zvočnikov....
AM
# 16.06.2015 ob 09:39
Ja kdo pa bo prvak v igranju harmonike, če ne Slovenec ali Slovenka ??
Ribiič
# 16.06.2015 ob 07:54
Frajtonarica je glas slovenske duše.
Bravo.
revolution
# 16.06.2015 ob 09:01
Frajtonarica je glas slovenske duše.

Diatonična harmonika obstaja manj kot 200 let, medtem ko je ˝slovenska duša˝ (torej slovenski narod) stara več kot tisoč let. Torej... naši predniki, ki so seveda že bili Slovenci, niso imeli slovenske duše ali pa slovenska duša (ki glede na naše prednike izhaja iz slovanske duše) nima nobene veze s ˝frajtonarico˝.
alps
# 16.06.2015 ob 08:52
DrMatilda, imaš prav, tale tvoj kvazi sestavek je ena navadna klobasa.
Luka Novak
# 16.06.2015 ob 08:11
Kapo dol.

Pohvalno je tudi, da se s to glasbo ukvarja vse več mladih.

Toliko bolj pa, da imajo mladi to glasbo preko narodne zavesti za svojo, čeprav sicer poslušajo vse kaj drugega.
por
# 16.06.2015 ob 08:44
@levokrilo
V glasbeni šoli izveš določene stvari o glasbi, tudi kako se jo ''meri''.
miss_theory
# 16.06.2015 ob 10:55
Poiskala sem si tega Pačnika na YouTubu in lahko rečem, da ta goni muge čisto drugače kot se to dela pri večini narodnozabavnih ansamblih - tam so inštrumenti totalno degradirani na ritem in melodijo ter se ponavadi iz njih potegne okoli 10% zvoka, ki ga premorejo. Posledično mi je zaradi tega ta glasba nezanimiva, ker kot opazujem, se obvladovanje inštrumenta v ta namen nauči že skoraj vsak 10-letni otrok. Moj sklep bi bil, da bi bilo zelo dobro, da bi taki kalibri kot je Pačnik, začeli ustvarjati svojo glasbo (in ne več samo preigravali tuje/druge komade) in tako oplemenitili narodno-zabavno krajino. Če bi se to glasbo dalo oženiti še s kakim sodobnim prijemom, bi pa imeli material za izvoz - ala nove Avsenike in Slake.
usavko
# 16.06.2015 ob 08:11
Pogrešam kakšno vprašanje o klavirski harmoniki...
Bi jo igral, mu je sploh všeč ipd.
Dumr
# 16.06.2015 ob 12:31
problem je ker je slovenska narodnozabavna glasba ratala navaden pofl. Kur***** po dolgem in počez, bejbe sem pa tja, pjača in kmetija. To so v grobem vse teme ki jih vključuje moderna slovenska narodno zabavna glasba. Harmonika tudi zame ni nacionalni inštrument, ampak menim da ta naziv pripada citram in tamburicam. Slovenci smo zelo degradirali harmoniko kot inštrument.
alps
# 16.06.2015 ob 14:45
Tu na tem svobodnem javnem portalu komentarji izginjajo kot žlebovi na Dolenjskem... čeprav za žlebove vsaj veš zakaj so bili "darovani".
VITO
# 16.06.2015 ob 09:56
https://www.youtube.com/watch?v=oGLmICmp
bR8
Dober je!
Konig
# 16.06.2015 ob 13:24
Kot pravi Jure Godler: največji frajer je tisti, ki zna igrat frajtonarco... ampak je ne igra :))
mehko koleno
# 16.06.2015 ob 11:08
.DrMatilda
Razbijmo še en stereotip, večina Slovencev se ob zvoku diatonične harmonike ali po nemčursko frajtonarice zgrozi in zamenja kavarno, kakšne francoze se še da poslušat na ulicah Pariza, ker je zvok njihove naprave bolj živahen, jasen in melodije bolj nostalgične, našega turbonategovanja pač ne, razen če vas niso že v stajci posiljevali s tem zvokom.

---- Francozi uporabljajo kromaticno harmoniko in ne diatonicno

Osnovne vrste harmonik :
--DIATONICNA (DHA), pogovorno frajtonarica, ali prostotonska harmonika, je vrsta harmonike, za katero je značilno, da pri stiskanju meha na neki tipki proizvaja en ton, pri vlečenju pa drugega, zato diaton

--KLAVIRSKA harmonika je vrsta harmonike, za katero so značilne črno-bele tipke, kot pri klavirju, ter basovski gumbi.

----KROMATICNA harmonika ali gumbna harmonika je tip harmonike, za katero so značilni okrogli gumbi, podobno kot pri diatonični harmoniki na desni ter basovski gumbi klavirske harmonike na levi strani. Basovska stran je enaka kot pri klavirskih harmonikah, tako glede nagumbov, kot na način igranja.

-----The BANDONEON (or bandonion, Spanish: bandoneón) is a type of concertina particularly popular in Argentina, Uruguay, and Lithuania. It is an essential instrument in most tango ensembles from the traditional orquesta típica of the 1910s onwards, and in folk music ensembles of Lithuania.

P.S.: Ne moremo enostavno po butalsko vsa ta razlicna glasbila metati v isti kos !!!!!
BFM25
# 17.06.2015 ob 03:12
in osmi dan je bog ustvaru ROCK
Lipoglav
# 16.06.2015 ob 10:38
Problem je, da se je v ansamblih ohranilo bistvo godčevstva, kjer negre za glasbenike temveč prenašalce ponarodelih pesmi. Harmonikaši pa so postali invisticija kmečkih velikašov, katerim pišejo aranžmaje producenti. Slovenska duša? Nebi rekel.
prim00z
# 16.06.2015 ob 09:26
svetovni prvak je zame nekdo, ki harmoniko najdlje vrže...oz. kot je rekel levorkrilo...

in pa ja, harmonika ni nikoli glas slovenske duše.
nam pa je vsiljena. to pa ja. o, ja.
alps
# 16.06.2015 ob 08:46
Dammian, hudič si že mane roke....
anze82
# 16.06.2015 ob 08:21
evo ga,športnik leta za leto 2015
BFM25
# 17.06.2015 ob 03:14
drugace pa cestitam
yyyeb
# 16.06.2015 ob 21:27
je pa tudi res, da je frajtonerca proti klavirski harmonki kot drugorazredni inštrument
mehko koleno
# 16.06.2015 ob 21:22
NAJBOLJSI
1)Tokrat na kromaticni harmoniki : Richard Galliano playing Libertango

https://www.youtube.com/watch?v=quZuGOcm
VQ0

2)Tu bandoneon harmonika :
https://www.youtube.com/watch?v=RLlhUkYh
2Ms
izo
# 30.06.2015 ob 09:29
Frajtonarica je glas slovenske duše.

pa kaj še.
yyyeb
# 16.06.2015 ob 21:26
problem slovenskih harmonikašev je,da jih velika večina samo preigrava stare komade. redko kateri pa dela svojo lastno glasbo. slovenci smo pa imeli svojo narodno glasbo še preden je prišla harmonika k nam. zelo sovražim, ko mi kd oreče, da nise mpravi slovenec, ker ne maram frajtonerce. jaz poslušam slovenski rock n roll.
jureimacure
# 16.06.2015 ob 19:40
i izginjajo kot žlebovi na Dolenjskem..

Vrhunsko.
jureimacure
# 16.06.2015 ob 19:37
Matilda kaj se je tebi v življenju zgodilo?
Narodniheroj
# 16.06.2015 ob 17:52
Dr.Matilda... sem preletel tvoj post (komu se bi pa dalo to brat) pa moram te popravit... Vilko - brat Slavka Avsenika je klarinetist - akademik!
Narodniheroj
# 16.06.2015 ob 17:28
Kaj zdej igra?! Frajtonarco al diatonično harmoniko! To ni isto! (dia - ton... ko vlečeš meh ven nima istega tona kot ko potiskaš noter - kot ustna harmonika/orglice - te so diatonične, frajtonarca pa je pisalni stroj z mehom. Ne glede na ali meh vlečeš ali stiskaš imaš isti ton in za učenje je v nasprotju z diatonično veliko bolj enostavna.) Diatonično harmoniko igra sila malo ljudi, skoraj vsak ki igra frajtonarco pa misli da igra diatonično, ker se hoče lepše izraziti.
DrMatilda
# 16.06.2015 ob 16:56
mehko koleno # 16.06.2015 ob 11:08,
preberi še enkrat, za primer sem vzel francosko harmoniko, ki zveni drugače, nisem trdil, da gre za duatonično, seveda obstajajo še vse tiste različice, ki si jih omenil v svojem komentarju, osnovna harmonika pa je nastala še stoletja pred tem, iz dveh čudnih inštrumentov, za katera se ne spomnim imena.
superstar
# 16.06.2015 ob 09:06
Bravo Nejc! To je novica, ne ta klin...telekom že 2 tedna.
yyyeb
# 16.06.2015 ob 21:28
pa še to. glasba ne bi nikoli smela biti tekmovanje
nikoli
# 16.06.2015 ob 13:15
Kaj vas briga kaj kdo posluša ali igra!
pozitivc
# 16.06.2015 ob 08:54
To je zdaj najbolj zaželjen zet v Sloveniji?
barezi
# 16.06.2015 ob 08:47
Čestitke. To je ekvivalentno kot če bi postal najboljši kitarist ali pijanist... na svetu, samo da ni tako komercialno. Res izjemen dosežek.
letur.lefr
# 16.06.2015 ob 10:08
Če je nekdo napisal, da je frajtonarca glas slovenske duše, še ne pomeni, da duša prej ni obstajala, kot nekateri pametnjakoviči tukaj odgovarjate. Sicer se sam ne strinjam s tem, da je naš glas, pa imam rad zvok harmonike. Glas naše duše je poezija, ki je premalo Slovencev bere na glas kot nekaj vsakodnevnega.
Trobentica
# 16.06.2015 ob 09:34
Kakšna pa je kaj konkurenca na teh svetovnih prvenstvih?
Ali bi lahko govorili bolj o prvenstvu parih držav, če ne kar državnem?
zamudnik
# 16.06.2015 ob 10:47
je moral /.../ sestaviti program v obsegu od 10 do 15 minut, kjer je lahko predstavil od tri do pet skladb. Če so tekmovalci predolgi ali prekratki, so samodejno diskvalificirani.

Hud vstopni kriterij. Vsak, ki ga zmore, je že moralni zmagovalec in si zasluži vpoklic v oddajo Na zdravje.
DrMatilda
# 16.06.2015 ob 08:46
Slovenska duša je torej stara slabih 200 let, tega pa res nisem vedel, sem zgleda nekoliko zarukan. Ker prvo moderno napravo naj bi iznašel seveda nemec Christian Friedrich Ludwig Buschmann, in sicer leta 1822, v Berlinu. Naj bi zato, ker obstaja še starejši inštrument, kar bega zgodovinarje. Če je nemec, je najbrž naš, vsaj nekateri to še danes mislijo. Ker jih pač pride par tisoč poslušat naše kmetiče, ki jim kmečke subvencije pomagajo, da lahko cele dneve pumpajo tisti meh, sicer pa 100 milijonskemu narodu najbrž ni problem zapolniti kmečko ohcet ali vaški kulturni center. Razbijmo še en stereotip, večina Slovencev se ob zvoku diatonične harmonike ali po nemčursko frajtonarice zgrozi in zamenja kavarno, kakšne francoze se še da poslušat na ulicah Pariza, ker je zvok njihove naprave bolj živahen, jasen in melodije bolj nostalgične, našega turbonategovanja pač ne, razen če vas niso že v stajci posiljevali s tem zvokom.
Harmonika se je razpasla predvsem po nemčiji, vendar tudi v rusiji, irski in povsod po svetu, kot večina drugih inštrumentov, zlato dobo je doživela med leti 1900-1960, ko so jo hipiji zamenjali s hamondkami, ki se jih sicer ne da nositi naokoli, vendar vsaj zvenijo kot prave orgle, električne, jasno. Od šestedsetih naprej, je popularna predvsem pri kmetavzarjih, pa za razne reklame in glasbene vložke, nič ne kaže, da se bo trend obrnil in se bo harmonika še kdaj vrnila v velikem slogu, tudi če bi jo nategovali vsi slovenci, nas je preprosto premalo. Sprijaznimo se, ne poslušajo nas niti sosedje, edino nemci so navdušeni, ker zmotno domnevajo, da so si oni izmislili ta inštrument. Harmonika je torej nemška, ne slovenska duša, razen seveda za tiste velike slovence, ki mislijo, da so po rodu iz nemčije. Ne bom razlagal od kod izvirajo te družinske travme, je pa povezano s suženjstvom in posilstvi.
Zgodovina pozna pet velikih harmonikarjev in sicer;
- Pietro Frosini,
- brata Guido in Pietro Deiro,
- brata Vinko in Slavko Avsenik.
To je v glavnem vse kar se splača vedeti o harmoniki, diatonična različica proizvaja različne zvoke med vlečenjem in potiskanjem meha, ostalo pa so naše vsiljene šege in običaji, miti in stereotipi, ki jih je k nam zanesla predvsem velikonemška propaganda.
Spoštujem vse nastopajoče kot glasbenike, vseeno bolje kot zmagati v sestavljanju rubikove kocke, ker je obvladovanje inštrumenta vsaj tako zahtevno kot navijat hurdi gursi, čeprav manj kot igrati na harfo, itak se ne da napisati take kritike, da bi ljudje nehali to poslušati ali vsaj verjeti, da je ta obupen zvok res neka duša, ki je nekako povezana z izvorom slovenstva, vesel bi bil že, če bi jim končno nekdo dopovedal, da večina slovencev posluša neke druge, sodobne inštrumente, od klasike do moderne elektronike. Slovenako ljudsko petje je duša slovenstva, pravzaprav bluz, podobno kot so ga razvili črnski sužnji v Ameriki, stoletja stare slovenske inštrumente pa lahko naštejem še vsaj za eno tako klobaso. V glavnem, taka propaganda se mi ne zdi za nacionalko, če se že menimo o glasbi, smo le v 21.stoletju.
levokrilo
# 16.06.2015 ob 07:43
Cestitke, pa vendar boljse da se je odlocil za sport, ce je hotel biti prvak. . Muzika in tekmovalnost ne gresta skupaj. Kako lahko izmeris kdo je boljsi? Koliko not na takt? Tempo? Dinamika se meri kako?
pozitivnisvet
# 16.06.2015 ob 10:18
Harmonika je za upokojence. Edini instrument, ki te spravi v depresijo.
Dammian
# 16.06.2015 ob 08:41
Fant je priden in kapo dol...Ampak ce je kaj bolj nagravznega od zvoka frajtonerce, naj me hudic povozi ! Bolje, da bi svojo energijo vlozil v kaksen resen instrument, ne pa v oberkrajnersko bedarijo!
Kazalo