''To ni le most, ampak velik inženirski in prometni objekt, ki bo prinesel novo dimenzijo območja," je ob odprtju Fabianijevega mostu v Ljubljani dejal arhitekt Koželj.

Z odprtjem novega Fabianijevega mostu pri Cukrarni bo sklenjen notranji cestni obroč okoli središča Ljubljane. Dvonivojski most, dolg 150 metrov, povezuje Roško cesto in Njegoševo cesto. Njegov spodnji nivo je namenjen pešcem in kolesarjem, zgornji s štiripasovnico pa motornemu prometu.

Gradnja Fabianijevega mostu je Mestno občino Ljubljana (MOL) stala 16,5 milijona evrov. Ali bi se lahko uresničila ideja, da bi v prihodnosti zaprli Slovensko cesto? ''Tako je, ta most in ta povezava to omogočata,'' je odgovoril Janez Koželj.

A Fabianijev most ne bo le prometna razbremenitev prestolnice, temveč bo tudi nekakšen spomenik sožitju dveh največjih graditeljev Ljubljane Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju. Prav zadnji si je leta 1895 zamislil mestni obroč in na približno istem mestu, kjer danes stoji njegov most, načrtoval premestitev Ljubljanice.

''To ni le most, ampak velik inženirski in prometni objekt, ki bo prinesel novo dimenzijo območja,'' je dejal v pogovoru s Petro Kovič na Valu 202 arhitekt Koželj. Zagotovo je bil most velik podvig tudi zaradi raznih zapletov, s katerimi se je MOL spopadal pri njegovi gradnji. Zaradi stečaja SCT-ja sta most dogradila Gradis skupina G in CPL. Na upravno enoto pa so bile zaradi njegove gradnje vložene štiri pritožbe, med drugim tudi od Marinke Kurilić, pobudnice civilne iniciative Tržnice ne damo, pri čemer ji je pomagal mestni svetnik Miha Jazbinšek.

Prisluhnite pogovoru z arhitektom Janezom Koželjem, ki ga je na Valu 202 pripravila Petra Kovič.


Kakšen je urbanističen pomen Fabianijevega mostu?

S tem mostom je območje, ki je bilo za Plečnikovo zapornico ter na neki način skrito in je tam propadalo, zdaj odkrito. Most bo dal vzgib, da se bo to območje začelo revitalizirati. Govorim o obeh bregovih, na eni strani je bila Šentpeterska vojašnica, kraj nesrečnega imena, na drugi strani pa Cukrarna, ki je skorajda ruševina in na katero je vezan tudi del literarne zgodovine Slovencev, predvsem ta tragična plat.

Če govorimo o tem, da je Fabianijev most predpogoj za revitalizacijo tega dela mesta, me zanima, kakšni so načrti s tem delom mesta. Bomo doživeli obnovitev Cukrarne in vojašnice?
Bomo. Projekte bo treba reprogramirati, saj se je treba ves čas prilagajati finančnim okoliščinam. Pomembno se mi zdi opozoriti, da je treba projekte ves čas izvajati. Tudi ta revitalizacija bo potekala. Zdaj je tako nastavljeno - toliko je podrtega in odprtega na novo, da ni več možnosti, da bi se projekte pustilo. Postopoma bomo zamisel uresničili, začeli pa bomo s prenovo Cukrarne. In to takoj.

Je že kakšen načrt?
To bo večnamenski prostor, ki bo namenjen različnim razstavam, tam bodo tudi depoji. V tem prostoru bodo lahko različne prireditve in velika galerija, tukaj lahko uredimo tudi muzej Slovenske literarne moderne.

Povedati je treba, da je s to povezavo Ljubljana prometno razbremenjena.
Most sklepa obroč okoli ožjega mestnega središča in omogoča preurejanje motornega prometa na eni strani, na drugi strani pa omogoča mestu, da uresniči tudi idejo, da zapremo osrednje ceste za promet ter damo pešcem, kolesarjem in drevoredu, ki je nekdaj zaznamoval te glavne ulice, več prostora.

Torej bi se lahko uresničila ideja, da bi v prihodnosti zaprli Slovensko cesto?
Tako je, ta most in ta povezava to omogočata.

In kdaj bomo dočakali zaprtje Slovenske ceste, nekateri namreč niso navdušeni nad to idejo?
To je stvar odločenosti. V septembru, zagotovo pa v oktobru bomo začeli novo prometno politiko. V prometnih načrtih, ki so del te prometne politike, je tudi preizkušen, preračunan in tudi narisan ta ukrep zapiranja tranzitnega prometa. Javni ukrep se bo s primerno hitrostjo še vedno izvajal po tem zaprtem delu, ki bi bil odprt tudi za dostavni promet.