"Če si sam ne moreš plačevati stanovanja, ti v Veliki Britaniji država najde brezplačno socialno stanovanje. Dobiš tudi tisoč funtov od države, da ga opremiš," pripoveduje Marija Suša Walmsley.

Še kot Marija Suša se je pred šestimi leti odpravila na študij v Veliko Britanijo. Nad informacijo o brezplačnih stanovanjih in finančno podporo je bila "šokirana, a je dejansko tako … Sicer pa je zdravstveni sistem v Veliki Britaniji brezplačen. Za storitve ne plačuješ nič prispevkov. Vse, kar moraš narediti, je to, da se prijaviš v zdravstvenem domu in si izbereš svojega zdravnika."

Naša sogovornica, ki je na Otoku dokončala magisterij, se poročila, danes pa v Readingu dela kot psihoterapevtka, dodaja, da se ji zdi socialni sistem v Veliki Britaniji "veliko bolj radodaren kot v Sloveniji." Ob tem pa poudarja, da so recimo zelo dragi javni vrtci, ki na mesec stanejo okoli 2.000 evrov, "zato velikokrat mame ostanejo doma, saj se jim ne splača delati, saj gre ena plača za vrtec".

"Plačanega porodniškega dopusta v ZDA ni"
Podobno izkušnjo je doživela Naja Ferjan Ramirez. Tudi ona se je v ZDA odpravila zaradi študija in nato tam ostala zaradi ljubezni. Po končanem študiju nevroloških znanosti zdaj nadaljuje doktorat iz lingvistike in kognitivnih znanosti na univerzi v San Diegu. Pravi, da je v Sloveniji vse zelo preprosto, saj da je v ZDA vse preveč izbire.

Tako je lahko usoden že obisk zdravnika. Ko je imela nekoč ob koncu tedna manjšo nezgodo, je odšla v bližnjo bolnišnico, in ker njena zavarovalnica s to bolnišnico ni imela podpisane pogodbe, je morala za zdravniško oskrbo plačati 600 dolarjev. Če bi odšla v bolnišnico nekaj kilometrov stran, bi imela oskrbo zastonj.

"Obisk opere v ZDA si lahko privošči le elita"
Kar je še presenetilo Najo Ferjan Ramirez v ZDA, je bila dolžina dopusta. Tega imajo Američani zelo malo, deset dni, pa še to polovico časa porabijo za potovanje, saj njihovi sorodniki živijo v oddaljenih krajih oziroma državah, je pojasnila.

Kljub vsemu pa se ni odrekla nekaterim razvadam, na katere se je navadila v rodni Ljubljani: "Meni še vedno zelo veliko pomeni to, da grem lahko na dopust, v gledališče ali opero, ki si jih v ZDA lahko privošči le elita … Za opero je recimo ena vstopnica za en obisk več kot sto dolarjev, kolikor bi dala v Sloveniji skoraj za celoletni abonma."

Mamica majhnega fantka je med drugim izpostavila tudi to, da so porodniški dopusti v ZDA "precej tragični, saj porodniški dopust sploh ne obstaja. Če ste redno zaposleni, v večini primerov dobite do šest tednov neplačanega dopusta. Nekateri omogočajo do tri mesece neplačanega dopusta, ampak je to odvisno od delodajalca. Plačanega porodniškega dopusta v resnici ni. Z vrtci je pa tako, da jih v ZDA ni. Od države za otroke ni poskrbljeno, dokler ne gredo v šolo. Je pa veliko privatnih vrtcev, ki pa so zelo dragi. Recimo, za dvakrat na teden se plačuje 600 dolarjev na mesec, s tem da v ceno niso vključene plenice in hrana, ki sta še dodaten strošek."

"Norvežani si hodijo zobe popravljati v baltske države"
"Na Norveškem ne živimo slabo, plače so višje, a so tudi cene grozne v primerjavi s cenami drugih evropskih držav," pravi Vesna Mitun, Slovenka, ki že nekaj let živi v okolici Osla na Norveškem. Pa ne le to. Je srednješolska učiteljica stare norveščine, "in to stroga", priznava sama. Slovenci smo kot narod bolj povezani od Norvežanov, ki so pri družinskih stikih in tudi sicer v medosebnih odnosih bolj rezervirani, še dodaja mamica treh otrok, s katero se je pogovarjal Tadej Košmrlj.

Pravi, da je Norveška socialno zelo urejena država, zdravstveni sistem pa je brezplačen: "No, ena stvar je zdravstvo, druga pa je zobozdravstvo, ki sploh ni zastonj. Cene so visoke, tako da si nekateri Norvežani hodijo zobe popravljat tudi v Rigo ali v baltske države ali pa na Češko; obstaja prav taka vrsta turizma. Zdravstvo je sicer samoplačniško in obstaja ena zgornja meja samoplačevanja, ki je okoli 2.300 kron. Ko v roku enega leta dosežeš to mejo, ali z nakupom zdravil ali z obiskom zdravnika, imaš od te meje dalje celo leto zdravnika brezplačno. S tem se verjetno Norvežani izognejo prepolnim čakalnicam. K zdravniku greš tako le takrat, ko moraš. Je pa res, da je bolnišnična oskrba brezplačna, nosečnice imajo vse zdravstvene storitve brezplačno, kot tudi otroci, stari do 18 let."

Slovenci primerjalno živimo slabše kot v državah EU-ja
Čeprav je v Sloveniji vedno več ljudi nezadovoljnih z družbeno-politično situacijo, je Statistični urad Republike Slovenije marca letos objavil publikacijo z naslovom Kakovost življenja. Zanimivo, v njej so dve leti stari podatki. Ki pa so obetavni. Brigita Vrabič Kek je pojasnila, da je bilo konec leta 2010 z življenjem zadovoljnih več kot 85 odstotkov prebivalcev. Tudi novejši podatki, objavljeni spomladi letos, kažejo enako.

Novejše podatke je letos spomladi objavil Eurobarometer. Gre za zbirko javnomnenjskih raziskav med državami članicami Evropske unije. Treba je poudariti, da je 63 odstotkov Slovencev v tej raziskavi ocenilo, da primerjalno živijo slabše kot v drugih državah članicah Evropske unije.

Slovenci smo se glede na indeks kakovosti življenja znašli tudi na samem repu lanske raziskave Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD-ja. Med 36 državami smo se uvrstili na 28. mesto. In čeprav smo indeks kakovosti življenja na lestvici od ena do deset ocenili s šest, pri čemer izraža deset najvišjo stopnjo zadovoljstva, je to še vedno pod povprečjem članic OECD-ja, ki so svoje zadovoljstvo s kakovostjo življenja ocenili z indeksom 6,7.

Kako kakovostno je življenje v Sloveniji?
Ker živimo v Sloveniji, nas torej zanima, kako kakovostno je življenje v naši podalpski državici. Vodja Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost Eures na Zavodu za zaposlovanje RS Valerija Okorn pojasnjuje:

"Menim, da je življenje v Sloveniji na še precej visoki, kakovostni ravni. In da nam v Sloveniji še vedno uspe usklajevati prosti čas in družinsko življenje, kajti v nekaterih državah je delovni čas drugačen. Vemo, da začnejo z delom zjutraj kasneje in nato delajo do poznih večernih ur. Pri nas imamo tudi dobro mrežo javnega varstva za otroke, kar v nekaterih državah ni tako. Poleg tega smo Slovenci kar precej aktivni. Zanimata nas kultura, šport. Čeprav je treba kulturo plačati, je še vedno lažje dostopna kot v nekaterih drugih državah, kjer so cene za koncerte primerjalno gledano še vedno dostopne."

Da, res je. Mreža javnega varstva za otroke je za zdaj še dobra. A slovenska vlada je zaradi, citiram, "poslabšanja javnofinančnih razmer” že podala predlog o reorganizaciji vrtcev. Kot je v televizijskih Odmevih pojasnila strokovnjakinja za predšolsko vzgojo doktorica Ljubica Marjanovič Umek s Filozofske fakultete: "Žal pa ta predlog vrača vrtce resnično nazaj za najmanj tri desetletja."

Kaj pa kultura?
Pristojno ministrstvo z novim letom javnim zavodom v kulturi napoveduje krčenje proračunskih sredstev. Poleg nižanja plač in odpuščanja zaposlenih bi to po mnenju stroke vodilo predvsem k siromašenju slovenskega kulturnega programa.

"Brezplačen šolski sistem ni nekaj samoumevnega"
Valerija Okorn je še pojasnila, da imamo v Sloveniji tako visoko kakovost življenja, "ker za vse nekdanje socialistične države velja, da je takrat država poskrbela za osnovne potrebe prebivalcev. Mogoče je bila neka uravnilovka, niso bile visoke plače, a za vse osnovne socialne stvari je bilo poskrbljeno. Brezplačen šolski sistem recimo ni nekaj samoumevnega."