Vaša ocena: 
Ocena 4,2 od 8 glasov
Ocenite to novico!
Nobelova nagrajenka je polno predavalnico poslušalcev šokirala s podatki, da se prav vsako uro število prebivalstva poveča za 10.000, vsako uro posekamo 1.500 hektarov gozdov, vsako uro poljem dodamo 1,7 milijonov kg dušika, vsako uro pošljemo v zrak štiri milijone ton CO2 in vsako uro izumrejo tri živalske vrste. Izpostavila je pet nevarnosti podnebnih sprememb: zmanjšano kmetijsko pridelavo, zmanjšano preskrbo z vodo, povečano izpostavljenost ekstremnemu vremenu, kolaps ekosistemov ter povečano zdravstveno tveganje. Nujno bo izvajati ukrepe za zmanjšanje hitrosti in obsega antropogeno povzročenih podnebnih sprememb, kar pomeni zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje ponorov za toplogredne pline in razne načine geoinženiringa. Glede na bližnji kulturni praznik je podala tudi zanimivo primerjavo Prešernovega časa z današnjim: vsaj 6-krat več nas je, smo vsaj 17-krat bogatejši, porabimo 5-krat več energije, naše emisije so 3- do 4-krat večje in 1.000-krat bolj mobilni smo kot Prešernovi prijatelji. Vendar pa je izpostavila dejstvo, da je bilo leto 2009 najtoplejše leto na južni polobli, od leta 1700 do danes pa smo globalno izgubili 40 % gozda. Deforestacija v tropih je 13 milijonov hektarov na leto. Podnebne spremembe prinašajo nova tveganja, ki so tako fizična (poplave, suše, plazovi, neurja), politična (nestabilnost, vojne za vodo, okoljski terorizem?), ekonomska (spremembe zalog, fluktuacije cen in valut), socialna (migracije, civilna nepokorščina) in regulatorna (spremembe davkov, pravnih struktur in obvez).
Dr. Kajfež Bogataj je poudarila, da morata prilagajanje in blaženje poleg podnebnih sprememb upoštevati tudi druge pretrese in okoliščine ter imeti jasne politične in razvojne cilje. Slovenija lahko zastavljen cilj 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije do leta 2020 doseže le, če:
• zmanjša porabo trdnih goriv za 40 %,
• zmanjša porabo naftnih derivatov za 30 %,
• poveča porabo zemeljskega plina za 20 %,
• ohrani proizvodnjo jedrske energije na sedanji ravni,
• podvoji proizvodnjo električne energije iz hidroelektrarn in drugih obnovljivih virov,
• poveča proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov za 50 %.
Avtorica knjige Kaj nam prinašajo podnebne spremembe? je izredno zanimivo predavanje zaključila z mislijo, da se ni treba bati tistim državam, ki imajo znanje, voljo in moč za blaženje teh sprememb.
Po predavanju se je razvila zanimiva debata, o tem, koliko lahko posameznik sploh pripomore k reševanju podnebnih problemov. Ravnatelj Višje strokovne šole mag. Marijan Pogačnik je povedal, da bo glede na to, da je leto 2010 mednarodno leto biotske raznovrstnosti, tudi Biotehniški center Naklo aktivno osveščal širšo javnost o pomembnosti biotske raznolikosti za življenje na Zemlji, z novim višješolskim programom naravovarstvo pa bo ta znanja prenašal tudi v širšo gospodarsko sfero, saj preko praktičnega izobraževanja šola in študenti sodelujejo z mnogimi socialnimi partnerji. Dodal je še, da je pomembno izobraziti strokovnjake, ki bodo imeli znanje in voljo za ohranjanje varovanih območij, jih obnavljati in vanje umestiti razvoj v sozvočju z naravo.
Novico je napisal uporabnik MMJ.
