Med volilnim molkom je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju. Na ministrstvu za notranje zadeve med volilnim molkom deluje dežurna služba, kamor lahko državljani sporočajo podatke o domnevnih kršitvah. Foto: BoBo
Med volilnim molkom je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju. Na ministrstvu za notranje zadeve med volilnim molkom deluje dežurna služba, kamor lahko državljani sporočajo podatke o domnevnih kršitvah. Foto: BoBo
Kršitve volilnega molka,

Medtem se z domnevnimi kršitvami ukvarjajo inšpektorji. Do 16. ure so od polnoči s petka na soboto skupno prejeli 114 prijav. Največ, 25, se jih nanaša na delitev volilnega materiala, 24 na objave v spletnih medijih, 10 na televizijske oglase, 21 na plakatiranje. 17 prijav se nanaša na SMS-sporočila, po tri pa na radijske vsebine in sporne vsebine v tiskanih medijih. Prijavljenih je bilo tudi 6 primerov domnevne agitacije. Pet prijav ni opredeljenih.

Domnevne kršitve lahko prijavite tudi vi
Med volilnim molkom je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju. Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) v času volilnega molka deluje dežurna služba, kamor lahko državljani sporočajo podatke o domnevnih kršitvah. Kršitve volilnega molka je mogoče sporočati na telefonsko številko 080 21 13.

Za kršitev so predvidene naslednje globe: od 800 do 1.200 evrov za organizatorja volilne kampanje, od 150 do 300 evrov za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje in od 120 do 200 evrov za posameznika.

Enaka pravila veljajo tudi za Facebook in Twitter
Med politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev pri glasovanju na volitvah, spadajo: propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in propaganda z uporabo telekomunikacijskih storitev; nameščanje novih plakatov in razdeljevanje letakov s politično oglaševalsko vsebino; objavljanje videospotov oziroma oglasov političnih strank; pozivanje volivk in volivcev, koga naj volijo.

Na MNZ-ju poudarjajo, da enaka pravila o volilnem molku veljajo tudi za socialna omrežja, kot sta npr. Facebook in Twitter. Nadalje na ministrstvu pojasnjujejo, da Inšpektorat RS-a za notranje zadeve "v konkretnem primeru preverja vsebino komentarja, se pravi, ali se s takim komentarjem poziva, koga naj volimo".

Za objavo na družabnem omrežju sta sicer odgovorna tako pisec na zidu kot tudi lastnik profila. Za takšno kršitev pa je predvidena globa od 120 do 200 evrov tako za pisca komentarja kot tudi za lastnika profila. Pravila volilnega molka veljajo tudi za objavo komentarjev oz. forumov na spletnih medijih.

Kršitve volilnega molka,