Kosmulje

Ime pove veliko - kosmulje so malo jagodičevje, sadeži pa so pokriti s "puhastimi dlačicami".

Kosmulja je doma na severni polobli, natančneje v Evropi zahodni Aziji. Posamezne sorte kosmulj so se prilagodile na različna tla in podnebne razmere.

Najbolj jim ustreza nekoliko hladnejše podnebje zmerno toplega pasu - na obali Norveške uspevajo do 63 stopinj severne zemljepisne širine. Grmi zrastejo od enega do treh metrov visoko, goste veje pa so zelo trnate. Zato je obiranje zamudno, v velikih nasadih pa jih obirajo kar strojno. Lupina je lahko puhasta ali gladka, največkrat zelena, redkeje pa bela, rumena ali rdeča. Meso, v katerem so drobna črna semena, je nekoliko trpko. Kosmulje so zelo podobne ribezu, a plodovi se večji kot ribezove jagode.

Sveže najbolj teknejo
Najboljše so sveže obrane kosmulje, sicer pa v hladilniku zdržijo nekaj dni. Ko jih kupujemo, smo pozorni, da so enakomerno obarvane ter da niso povsem trde, saj v tem primeru lupina rada poči. Pred uporabo odstranimo peclje in cvetne nastavke, sadežev pa ne namakamo v vodi, ampak jih le oplaknemo. Kosmulje so primerne tudi za zamrzovanje. Vsebujejo veliko vitamina C in vitamina B1, kalija, fosforja in železa. Pospešujejo prebavo in delujejo diuretično, nekoč pa so jih uporabljali proti slabokrvnosti in celo slabim živcem.

In kosmulje v kuhinji?
Največkrat pristanejo v marmeladi, omaka iz kosmulj lepo paše k mesu, seveda pa so odlične tudi v sladicah - v tortah, kremah, piškotnih zloženkah.

Prijavi napako