Vaša ocena: 
Ocena 4,1 od 13 glasov
Ocenite to novico!
Malin pojemo veliko manj kot jagod, a njihovi oboževalci trdijo, da se z jagodami sploh ne morejo primerjati, ker naj bi bile še mnogo bolj okusne.
Od kod so pravzaprav doma maline, ni čisto jasno, a jedli so jih že v mlajši kameni dobi. Danes maline uspevajo skoraj povsod – dobro so prilagojene tako na hladno podnebje Skandinavije kot na visoke temperature v tropskem pasu.
Najbolj okusni so tisti sadeži, ki jih naberemo na divjih malinovih grmih, a tudi vzgojene sorte so slastne – sladke in intenzivnega, nezgrešljivega okusa.
Bodičasti poganjki malinovega grma zrastejo tudi do dva metra visoko, če pa grma ne obrezujemo, se hitro razraste v neprehodno "živo mejo". Maline obiramo junija in julija ter pozno poleti. Sadeži so glede na sorto različne velikosti in barve – poznamo tudi črne, bele, rumene in oranžne sorte.
Zelo občutljivo jagodičevje
Maline so seveda najbolj okusne sveže, velik del svetovne proizvodnje pa je namenjen predelavi – največ v sokove in marmelade. Sveže maline so, podobno kot ostalo jagodičevje, zelo občutljive. Vedno nabiramo zrele maline, saj obrane ne zorijo več. Maline slabo prenašajo transport, sadeži pa v košaricah ne smejo biti natlačeni. Tudi sicer se maline zelo hitro pokvarijo – v hladilniku zdržijo le dan ali dva – ter začnejo plesneti, zato jih je treba pojesti čim hitreje. Ker zelo hitro vsrkajo vodo in zato izgubijo okus, jih običajno ne peremo, ampak jih le stresemo, da ven popadajo morebitne žuželke, nato pa jih lahko še obrišemo z vlažno krpo. Iz malin delamo napitke, sladoled, torte ...
Vsebujejo veliko vitamina C, vitamin A in vitamine skupine B ter tudi kalij, fosfor, magnezij in železo. Maline blažijo povišano telesno temperaturo, saj pospešujejo potenje. Blagodejno delujejo na prebavo, čaj iz malinovih listov pa blaži vnetje ustne sluznice.
