Poudarki

• Rdeča nit avtomobili na električni pogon

Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 4,9 od 15 glasov Ocenite to novico!

Elektrika, hibridi, nizka poraba, majhni izpusti ogljikovega dioksida ... To so največkrat slišane besede na letošnjem avtosalonu v Frankfurtu. Se nam v prihodnjih letih končno obeta dolgo napovedovana zelena revolucija v avomobilski industriji? Foto: EPA

Dodaj v

Tweet

Facebook

Foto: Električno ozračje v Frankfurtu

Pred dvema letoma smo iz Frankfurta poročali o hibridni revoluciji. 24 mesecev pozneje je rdeča nit avtosalona elektrika oziroma avtomobili na električini pogon.

63. avtosalon v Frankfurtu, eden letošnjih največjih tovrstnih dogodkov, se je včeraj odprl tudi za obiskovalce.

Ti bodo letos lahko videli 100 svetovnih premier, od katerih je veliko (študij) električnih avtomobilov. No, vsekakor bi delali krivico, če bi zapisali, da so letos v ospredju samo električni avtomobili. Hibridi so še kako prisotni, a so od leta 2007 doživeli številne spremembe.

Poleg tega se je v Frankfurtu z elektriko povezanimi avtomobili prikazalo veliko novih igralcev. Eden od teh je tudi indijski proizvajalec Reva.

Nekateri večji proizvajalci pa so se povsem obarvali v zeleno. Več v fotozgodbi!

Audi na avtomobilskem salonu v Frankfurtu predstavlja model e-tron - športni avtomobil z električnim pogonom. E-trona poganjajo štirje elektromotorji – dva na sprednji in dva na zadnji premi. Dvosedežnik z močjo 230 kW 4.500 Nm navora od ničle do stotice pospeši v 4,8 sekunde. Motorji energijo črpajo iz litij-ionske baterije s kapaciteto 42,4 kWh, vozilo pa z enim polnjenjem lahko prevozi približno 248 kilometrov. Foto: EPA

Citroen RevoltE je konceptno vozilo, ki naj bi bilo oblikovano v duhu legendarnega modela 2CV. Združitev retrogradnosti in ekološke vizije, torej. 3,68 metra dolgega, 1,73 metra širokega in 1,35 metra visokega Revolta namreč poganjata električni motor in majhni motor z notranjim izgorevanjem. Prvi poskrbi za premikanje vozila pri speljevanju in nižjih hitrostih, drugi pa priskoči na pomoč, ko prvemu zmanjka energije. Foto: EPA

BMW Vision je kupe za štiri potnike. Študija naj bi predstavljala pogled v prihodnost oziroma vizijo športnikov tega nemškega avtomobilskega proizvajalca, saj naj bi Vision leta 2020 zamenjal zdajšnje BMW-je z oznako M3. Konceptno vozilo poganjajo trije motorji, 1,5-litrski turbodizel, ki razvije največ 120 kilovatov moči in 290 Nm navora in ki poganja zadnji kolesni par. Pri tem mu pomaga 38-kilovatni elektromotor s prav tako 290 Nm navora. Za pogon prednje osi pa skrbi elektromotor s stalno močjo 60 kilovatov in 220 Nm navora. Foto: EPA

BMW je poleg koncepta Vision in hibridnega X6 predstavil tudi hibridno različico serije 7. Motorja (elektromotor in 4,4-litrski klasičen motor V8) s skupaj 342 kilovati moči in 700 Nm navora na kilometer poti izpustita 219 gramov emisij. Za prenos moči skrbi osemstopenjski samodejni menjalnik. Pospešek od ničle do stotice je 4,9 sekunde, poraba pa 9,4 litra/100 km. Foto: EPA

Mercedes-Benz je v Frankfurtu predstavil tudi model S500 plug-in hibrid. Konkurenca BMW-jevi hibridni sedmici, torej. Poganja ga 3,5-litrski šestvaljnik, ki ga dopolnjuje elektromotor s s 44 kilovati moči in 250 Nm navora. Najvišja hitrost je 250 km/h, pospešek 0-100 km/h pa 5,5 sekunde. Vse to ob (domnevni) porabi 3,2 litra na 100 kilometrov in 74 gramov izpusta na prevožen kilometer. Prav tako naj bi se S500 hibrid na polnilnih postajah z močjo 20 kW napolnil v manj kot uri, prek domačega omrežja (hišne vtičnice) pa v 4,5 ure. Po besedah prvega moža Mercedesa naj bi bil ta avto še daleč od serijske proizvodnje. Foto: EPA

Volkswagnov E-up, 3,19 metra dolgi 3+1 sedežnik, je v bistvu električna različica pred dvema letoma predstavljene študije up!. Električnega upa poganja 60-kilovatni elektromotor, ki do stotice pospeši v 11,3 sekunde, najvišja hitrost pa je 135 km/h. Kapaciteta litij-ionske baterije pa je 18 kWh. Prek običajne vtičnice polnjenje traja približno pet ur. Foto: EPA

Toyota auris HSD hibrid je prva hibridna različica serijske toyote. Japonci namreč želijo v prihodnjih letih širiti paleto avtomobilov s hibridnim pogonom. Auris, ki naj bi bil na voljo prihodnje leto, uporablja enak sistem kot prius. Nekatere spremembe zunanjosti pa so pripomogle k boljšemu količniku zračnega upora (0,28), kar je vplivalo na boljši pospešek hibridnega aurisa (pod 10 sekund) ter nižjo porabo in izpust emisij (manj kot 100 gramov na prevožen kilometer. Foto: EPA

LF-Ch je prvi lexusov model v spodnjem-srednjem razredu, pa še ta je hibridni. 4,3 metra dolgi lexus je športno oblikovan, v notranjosti pa se skriva napredna hibridna tehnologija. Vsaj tako pravijo pri proizvajalcu, kjer pa ne želijo razkriti podrobnosti o motorju. Po neuradnih podatkih naj bi Lf-Ch poganjala bencinski motor ter elektromotor, ki bi omogočal vožnjo zgolj na električni pogon, torej z ničnim izpustom emisij. Foto: EPA

Hyundai je pokazal tudi hibridnega malčka z imenom ix-metro. Študijo, ki naj bi spadala v B-segment, poganja 3-valjni bencinski motor s prostornino enega litra in neposrednim vbrizgom goriva. Pod pokrovom mu družbo dela tudi elektromotor, za prenos moči obeh pa bo srbel 6-stopenjski menjalnik z dvojno sklopko. Foto: EPA

Renault je v Frankfurt pripeljal četverico električnih avtomobilov. Francozi obljubljajo, da ti ne bodo dražji od dizelašev, zato naj bi že resno razmišljali o serijski proizvodnji. Vsi štirje modeli - fluence Z. E. (na fotografiji), kangoo Z. E., zoe Z. E. in twizzy Z. E. - imajo skupnega inovativne načine polnjenja baterij. Standardno: traja od štiri do osem ur, preko polnilne vtičnice na zunanji strani vozila. Hitro: v dvajsetih minutah z enako vtičnico na posebnih polnilnih točkah. Treti način: "Quickdrop" sistem: triminutno menjavanje celotne baterije na za to določenih menjalnih postajah. Foto: EPA

Renault twizzy je najbolj zanimiva električna študija Francozov. Če ne drugega, zaradi oblike. Gre za mestni avtomobil, ki ima prostora za dva človeka. Ta sedita eden za drugim. Twizzyja poganja elektromotor z močjo 15 kilovatov in 70 Nm navora, katerega učinkovitost naj bi bila primerljiva z 125-kubičnim motorjem. Foto: EPA

Peugeot BB1 je študija majhnega električnega vozila, ki lahko s poltretjim metrom dolžine sprejme štiri potnike. Z mestnim malčkom se upravlja na podoben način kot s skuterjem, zato je tudi premer obračalnega kroga 3,5 metra. Peugetovo študijo poganjata dva elektromotorja, vsak z močjo 7,5 kilovata, ki do "mestnih" 50 km/h pospešita v manj kot treh sekundah. Energijo črpata iz litij-ionskih baterij. Foto: EPA

Volkswagnova študija L1 je težka le 380 kilogramov. K temu so pripomogla karbonska vlakna ter majhna posoda za gorivo (10 litrov). Konceptno vozilo poganja 800-kubični motor TDI, ki razvije največ 22 kilovatov. Dopolnjuje ga elektromotor z 10 kilovati moči, ki se vključi samo med pospeševanjem. Največja hitrost študije L1 je 160 km/h, pospešek do stotice 14,3 sekunde, poraba pa zgolj 1,38 litra (!) dizelskega goriva na 100 km. Izpust: 38 gramov CO2 na kilometer poti. Foto: EPA

Tudi švedski Volvo se je pojavil s svojim prvim električnim vozilom. Model C30 BEV poganja izključno elektromotor, o katerem pa podrobnosti niso znane. Švedi so sporočili le, da bo motor oskrbovala litij-ionska baterija s kapaciteto 24 kWh, kar naj bi zadostovalo za 150 kilometrov poti. Prek navadne vtičnice se bo ta napolnila v približno osmih urah. Najvišja hitrost avtomobila bo omejena na 130 km/h, pospešek 0-100 km/h pa bo volvo zmogel v manj kot 11 sekundah. Foto: Volvo

V Frankfurt so električne novosti pripeljali tudi Indijci. Proizvajalec Reva je predstavil model NXR, ki naj bi na trg pripeljal že prihodnje leto, podobno kot pri še enem indijskem avtomobilu, Nanu, pa vznemirja nizka cena. Indijci napovedujejo, da bo najcenejša različica električnega malčka NXR stala natanko 9.995 evrov. Nekoliko dražja bo različica NXG (na sliki), ki bo imela boljše baterije (200 km dosega) in zmogljivosti motorja (najvišja hitrost bo 130 km/h). Za tega bo potrebno odšteti okrog 23.000 evrov. Foto: EPA