Do leta 2030 naj bi elektromobilnost neposredno ali posredno vplivala na vsako drugo delovno mesto v proizvodnji pogonskih sklopov za osebna vozila. Foto: EPA
Do leta 2030 naj bi elektromobilnost neposredno ali posredno vplivala na vsako drugo delovno mesto v proizvodnji pogonskih sklopov za osebna vozila. Foto: EPA
Električni avtomobili imajo manj sestavnih delov, zato je za proizvodnjo teh potrebnih manj delavcev. Foto: EPA
Položaj dodatno otežuje dejstvo, da tovarne baterij potrebujejo le petino delovnih mest v primerjavi s tovarnami pogonskih sklopov. Foto: Tesla

Sporočilo je bilo poslano pred ponedeljkovim glasovanjem v Evropskem parlamentu o prihodnji ureditvi emisijskih standardov. Pri ACEA-ju poudarjajo, da bodo imela električna vozila vpliv na zaposlovanje v prihodnje. Proizvodnja in vzdrževanje električnih vozil sta veliko manj kompleksni v primerjavi s klasičnimi dizelskimi ali bencinskimi modeli vozil.

Manj vrtljivih delov in mehanskih komponent
Električni motor in električni pogon imata veliko manj vrtljivih oziroma gibljivih delov ter manj mehanskih komponent kot motorji na notranje zgorevanje. Pri ACEA-ju, ki ga sestavlja 15 največjih proizvajalcev vozil v Evropi, opozarjajo, da bo industrija močno prizadeta, če se bo zaradi strogih emisijskih norm množično obrnila proti elektrifikaciji. Pri EU-ju načrtujejo emisije CO2 do leta 2030 dodatno znižati za 30 odstotkov. To pomeni, da bo cilje praktično nemogoče dosegati brez množične elektrifikacije in hibridizacije modelov avtomobilov.

Še posebej izpostavljeni so dobavitelji v avtomobilski industriji, razkrivajo podatki, ki so jih objavili pri analitskem podjetju FTI Consulting. V poročilu je navedena raziskava, ki razkriva, da bodo dobavitelji proizvedli kar 38 odstotkov manj delov in komponent, proizvajalci vozil pa bodo proizvedli za 17 odstotkov manj komponent.

Baterije bodo uvažali v Evropo
Še ena potencialna nevarnost za zaposlovanje v Evropi v avtomobilski industriji je proizvodnja baterij, ki predstavljajo od 35 do 50 odstotkov cene električnega vozila in jih ne proizvajajo v Evropi, piše v poročilu. "Zakonodajalci morajo vedeti, da bo EU postal močno odvisen od redkih zemeljskih kovin in baterij, ki jih bodo proizvajali zunaj Evrope," še sporočajo iz ACEA-ja.

"Poročilo jasno kaže na preveč stroge cilje glede emisij CO2 in nerealistične prodajne kvote električnih vozil ali hibridov, ki lahko evropski industriji po celotnem EU-ju zgolj škodijo na dolgi rok," je v sporočilu zapisal generalni sekretar ACEA-ja Erik Jonnaert.

Poročilo Evropske komisije o presoji vplivov na prihodnje predpise o emisijah, objavljeno novembra 2017, napoveduje izgube delovnih mest in dobičke po sektorjih. Po izračunih EU-ja bi lahko do leta 2030 v avtomobilski industriji delo izgubilo 16.600 ljudi. Hkrati pa predvidevajo, da se bo več ljudi zaposlilo v elektrosektorju.

Pri združenju avtomobilskih proizvajalcev EU-ju očitajo, da v svojem poročilu ni natančno pojasnil svoje napovedi glede zaposlovanja. Sami so prepričani, da bi se lahko ob prehodu na električna vozila število delovnih mest v proizvodnji vozil, avtomobilskih delov in vzdrževanju zmanjšalo kar za 60 odstotkov. Pri tem citirajo poročilo Daimlerja, kjer so celo prepričani, da bo potrebnih kar od 80 do 90 odstotkov manj delovnih mest, da bi proizvajali električna vozila, ne pa vozila z motorji na notranje zgorevanje.

Dobavitelji bodo imeli manj naročil
Roberto Vavassori, predsednik Evropskega združenja dobaviteljev (CLEPA), ima podobne pomisleke. "Izziv je narediti ravnovesje, ki bo zadovoljilo cilje širše javnosti s tistimi, ki jih industrija lahko uresniči," je dejal Vavassori junija na slovesni podelitvi nagrad za inovacije CLEPA, pri čemer je poudaril, da je ena tretjina zaposlitev v avtomobilskem sektorju povezana s pogoni. "Menimo, da je elektrifikacija pomemben in bistven del mobilnosti prihodnosti, vendar mora biti prehod v Evropi dobro načrtovan, sicer bomo izgubili prednost v mobilnosti pred preostalim svetom," je prepričan Vavassori.

Avtomobilska industrija se že spoprijema z izzivi, kako doseči povprečje v svoji modelski paleti 95 gramov izpustov ogljikovega dioksida na kilometer poti. Ta pravila bodo začela veljati leta 2021. Zanimivo, potrošniki se vse bolj obračajo stran od dizelskih motorjev, ki v zrak izpuščajo celo manj CO2 kot bencinski motorji. Hkrati evropski potrošniki pokupijo vse več športnih terencev in križancev, ki v zrak izpustijo več CO2 kot limuzine, karavani ali kombilimuzine. Zato je proizvajalcem vozil še toliko težje, saj jih kupci ne podpirajo v cilju kupovanja vozil, ki bi v zrak izpustila manj emisij.

Predstavitev letošnjega testiranja WLTP in cestnih testov merjenja emisij ter porabe goriva RDE, katerih cilj je podajanje realnejših podatkov o emisijah in porabi goriva, je pokazala, da so nekateri avtomobilski proizvajalci še daleč od meje 95 g/km.

V Avtomobilnosti veliko prostora namenjamo električni mobilnosti. Posvetili smo se tudi njihovim prednostim. Električni avtomobili v Sloveniji po rumenih pasovih in z brezplačnim parkiranjem?