Nissan je z leafom leta 2010 osvojil naziv Evropski avto leta, z drugo generacijo modela pa pričakuje preboj tudi na področju prodaje električnih avtomobilov, čeprav že prva generacija velja za prodajno najuspešnejše električno vozilo. Foto: Nissan
Nissan je z leafom leta 2010 osvojil naziv Evropski avto leta, z drugo generacijo modela pa pričakuje preboj tudi na področju prodaje električnih avtomobilov, čeprav že prva generacija velja za prodajno najuspešnejše električno vozilo. Foto: Nissan
Toyota v Sloveniji najbolj stavi na hibridno tehnologijo. Vsako leto jim uspe prepričati več slovenskih kupcev. Foto: Toyota
VW za zdaj stavi na e-golfa, ki je tudi del javnega mestnega prevoza v Ljubljani. Za prihodnje pa napoveduje kopico novih modelov, ki jih bodo izdelovali na platformi, razviti za električna vozila. Foto: MMC RTVSLO
BMW je pri nas prvič registriral skoraj 100 električnih i3 v zadnjem letu. Foto: BMW
Slovenski poštarji že zaupajo električnim renault kangoojem Z.E. Foto: MMC/Renault

"Avtomobilska prihodnost je električna," so skoraj v en glas jeseni zatrjevali vodilni možje avtomobilskih podjetij na avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Moramo priznati, da se kljub še vedno majhnim prodajnim številkam stvari premikajo naprej. Tudi v Sloveniji. Prečesali smo statistiko prvih registracij (v njej so zajete tudi kratkoročne registracije) pri sekciji za osebna motorna vozila, ki je organizirana znotraj Trgovinske zbornice Slovenije. Ta razkriva, da je tudi v Sloveniji prodaja baterijskih vozil v vzponu. Še vedno pa je število registracij zelo majhno v primerjavi s skupnim številom prvič registriranih vozil v Sloveniji.

Hibridi vse bolj priljubljeni
V obdobju med novembrom 2016 in novembrom 2017 je bilo tako v Sloveniji registriranih nekaj manj kot 1.500 baterijskih vozil, od tega več kot polovica klasičnih hibridov, kjer je glavni pogonski motor še vedno bencinski, v nekaterih primerih tudi dizelski, električni motor pa je zmožen na kratkih razdaljah tudi brezemisijske vožnje, pomaga pa tudi pri speljevanju. Vse to ima vpliv na manjšo porabo goriva in emisije CO2. Veliko večino hibridov prodajo pri Toyoti, kjer so v zadnjih mesecih glede na statistične podatke registrirali skoraj 800 hibridnih modelov yaris, C-HR, RAV4 in auris. Letos so prodajo ioniqa začeli tudi pri Hyundaiju, skupaj pa je bilo registriranih 46 električnih in hibridnih modelov. Zanimivo je, da kljub 4.500 evrov ekosubvencije priključni hibridi še niso bistveno bolj priljubljeni kot povsem električni avtomobili. Tudi tu je visoko Toyota s priusom plug-in, s kablom za polnjenje na električni vtičnici spojenimi modeli pa prevladuje BMW z X5, serijo 3 in 5 in s serijo 2 active tourer. BMW je skupaj prvič registriral nekaj več kot 100 priključnih hibridov. Glede na statistiko je BMW registriral tudi največ 100-odstotno električnih modelov, in sicer 90 modelov i3. Renault je v zadnjem letu registriral 81 električnih modelov zoe, pri Renaultu so registrirali tudi 33 električnih kangoojev (uporabljajo jih tudi slovenski poštarji), 39 je bilo električnih VW e-golfov in 24 nissanov leafov, na seznamu se je znašlo tudi deset registriranih modelov proizvajalca Tesla, po pet tesel model S in prav toliko tesel model X. S prodajo baterijskih modelov so bolj resno začeli tudi pri Kii in Hyundaiu. Kia je z nirom zabeležila 11 registracij (registriranih je bilo tudi devet električnih soulov), Hyundai pa z ioniqom, gre za hibrid in popolnoma električno vozilo, 46 registracij.

Veliko se pričakuje od novega leafa
V prihodnjem letu si lahko obetamo predvsem rast priključnih hibridov in povsem električnih modelov. Na slovenski trg bo Audi tako poslal dva priključna hibrida (A8 e-tron in Q5 e-tron) in prvi 100-odstotni električni SUV. BMW prihaja z i8, Hyundai bo predstavil priključni hibrid ioniqa in povsem električnega križanca kono, Kia bo prišla na trg z električnim nirom, Jaguar z modelom i-pace, VW bo predstavil velikega dostavnika e-crafterja, največja novost na področju elektrike pa bo nova generacija leafa, ki velja za najbolje prodajan električni avtomobil na svetu.

Vodja BMW-ja Harald Kruger je pred kratkim razkril, da je leta 2017 prodal več kot 100 tisoč električnih vozil, še leta 2016 nekaj več kot 60 tisoč, za leto 2018 pa napoveduje vsaj dvomestno rast v odstotkih električnih vozil.

Električni predstavljajo majhen delež v prodaji
Statistiko za prve tri kvartale leta so objavili tudi pri analitskem podjetju JATO Dynamics, kjer so iz svojih statistik in raziskav ugotovili, da je leto 2017 leto rasti za EV-vozila. Vodilna na tem področju je Kitajska, kjer želijo v naslednjih desetletjih postati vodilna proizvajalka električnih avtomobilov na svetu, že danes pa so njihova avtomobilska podjetja, predvsem zaradi prodaje na domačem trgu, med najuspešnejšimi svetovnimi prodajalci e-vozil. Analitiki razkrivajo, da je Tesla najbolj priljubljena znamka električnih vozil, medtem ko ima podjetje BAIC najbolj popularen električni model.

Pri JATO Dynamics so navedli, da je leto 2017 točka preloma za prodajo električnih avtomobilov. Prelom tudi s stališča novih modelov, ki so zavili na svetovne trge oziroma so avtomobilski proizvajalci napovedali njihov skorajšnji prihod.

Kljub temu številke JATA Dynamicsa razkrivajo, da so še vedno gonilo prodaje vozila s klasičnimi motorji na notranje zgorevanje. Kar zadeva prodajo 100-odstotno električnih vozil v Evropi odstopa Tesla, kjer zato, ker proizvajajo zgolj električna vozila, ustvarijo 100-odstotno prodajo prav z e-vozili. Na drugem mestu je Nissan, pri katerem je na račun leafa delež prodanih električnih vozil 3,6 odstotka, pri Smartu je ta odstotek 3,2. Sledijo Renault (2,5 odstotka), BMW (1,5 odstotka), Kia in Hyundai (1,1 odstotka), VW (0,7 odstotka), Citroën in Mercedes-Benz (po 0,3 odstotka).

Naval novih modelov
Številke so majhne tudi zato, ker je število električnih modelov še vedno majhno. Renault ima na primer zgolj dve električni vozili, le eno je osebno vozilo, VW sploh še nima električnega modela izdelanega na platformi, namenjeni izključno električnim vozilom. Pri JATO Dynamics predvidevajo, da bodo zaradi napovedi o ukinitvi prodaje modelov z motorji na notranje zgorevanje med letoma 2030 in 2040, ki ga napovedujejo številne evropske države in negativne politike do njih, padlo tudi zanimanje za klasične pogonske motorje. Tudi zato se praktično vsem avtomobilskim znamkam mudi, da bodo do leta 2020 pripravljene na električno prihodnost.

Pogosto se tudi v Avtomobilnosti posvečamo električni mobilnosti. Spraševali smo se tudi o tem, ali bodo lahko električni avtomobili v Sloveniji vozili po rumenih pasovih in kako je z brezplačnim parkiranjem?