Dirkalnik ekipe Alfa Romeo Sauber F1 bo bele barve. Foto: Alfa Romeo
Dirkalnik ekipe Alfa Romeo Sauber F1 bo bele barve. Foto: Alfa Romeo
Alfa romeo P2. Foto: Andrej Brglez
Leta 1951 je Juan Manuel Fangio z alfetto 159 osvojil prvenstvo formule 1. Foto: Alfa Romeo
Voznik je sedel med vročim motorjem in veliko posodo za gorivo. Foto: Andrej Brglez
Prvi "pravi" maserati tipo 26 se je leta 1926 dobro odrezal na dirki Targa Florio. Foto: Newspress
Vrhunec tekmovalnih uspehov je Maserati dosegel leta 1957, ko je Juan Manuel Fangio kot voznik maseratija 250F osvojil svetovno prvenstvo. Foto: Maserati

Alfa Romeo se je povezal s švicarsko ekipo Sauber F1, s katero je podpisal pogodbo o dolgoročnem sodelovanju, in se bo z novo sezono imenoval Alfa Romeo Sauber F1. Alfa Romeo oziroma krovno podjetje Fiat Chrysler Automobile bo s Sauberjem sodeloval pri marketingu in tehnološkem razvoju, švicarskemu moštvu pa bo dobavljal tudi motorje in dele pogonskega sklopa, ki bodo načeloma enaki kot v bolidih Ferrarija, ki je seveda tudi del skupine Fiat Chrysler.

Vrnitev v formulo 1 očitno načrtuje tudi Maserati, torej še ena znamka iz skupine Fiat Chrysler, ki bo, če naj zaupamo virom britanskega portala Auto Express, svojo vrnitev izvedla prek ameriško-evropske ekipe Haas F1. Če za zdaj še neuradni podatek drži, bo Maserati ekipo izdatno podprl z denarjem in ji zagotovil motorje, ki bodo tudi prišli iz sestrskega Ferrarija.

Tako Maserati kot tudi Alfa Romeo se sicer lahko pohvalita z bogato zgodovino nastopov na dirkah formule 1.

Uspehi pod znamenjem trizoba
Maserati, ki ga je decembra 1914 v Bologni ustanovilo sedem bratov iz Trentina oziroma Tridenta, od koder izhaja tudi trizob kot logo znamke, je sprva na dirke pripravljal avtomobile znamke Isotta Fraschinni, po prvi svetovni vojni pa je začel izdelovati tudi lastne dirkalnike, s katerimi je dirkal tudi najmlajši brat Ernesto Maserati. Tudi leta 1926 nastali prvi "pravi" maserati tipo 26 se je še isto leto dobro odrezal na dirki Targa Florio, že leto pozneje pa je znamka osvojila konstruktorski naslov, Ernesto pa je postal prvak med vozniki. V tridesetih letih si je Maserati utrdil ugled izdelovalca hitrih in naprednih avtomobilov, ki so premagovali svetovne hitrostne rekorde. Maseratija 8C in 8CM sta bila med drugim tudi prva dirkalnika s hidravličnimi zavorami na svetu.

Uspešna so bila tudi leta po drugi svetovni vojni. Alberto Ascari je prvi povojni dirkalnik maserati A6GCS že na prvi dirki popeljal do zmage, sledila pa so leta srditega "italijanskega dvoboja" med Maseratijevimi dirkači Fangiom, Gonzalezom in Marimonom ter Ferrarijevima dirkačema Ascarijem in Farino. Vrhunec tekmovalnih uspehov je Maserati dosegel leta 1957, ko je Juan Manuel Fangio kot voznik maseratija 250F osvojil svetovno prvenstvo. A s tem je bilo tudi konec Maseratijeve uradne udeležbe v avtomobilskem športu, čeprav je v njem neuradno sodeloval še do srede šestdesetih let.

Športno uspešen že prvi avtomobil
Tako kot Maserati se je z vodstvom na dirki Targa Florio prvič dokazal tudi model 24HP, prvi avtomobil znamke Alfa Romeo oziroma Alfe, kot se je imenovala tedaj, saj ji je ime Romeo šele po prvi svetovni vojni dodal njen tedanji lastnik, industrialec Nicola Romeo. A to je bilo poldrugo desetletje pred prvim Maseratijevim nastopom. Uspešen je bil tudi prvi pravi alfa romeo, torpedo 20-30 HP, s katerim je takrat 22-letni Enzo Ferrari leta 1920 osvojil drugo mesto na Targa Floriu. Za športne uspehe je bil zaslužen tudi Alfa Romeov glavni konstruktor Giuseppe Merosi, prav tako pa tudi njegov naslednik Vittorio Jano, pod čigar vodstvom sta nastala slovita dirkalnika P2 in 6C gran sport. Zadnji je leta 1930 na dirki Mille Miglia prvič dosegel povprečno hitrost nad 100 km/h.

Po drugo svetovni vojni je Alfa Romeo kmalu obnovil tudi športne uspehe, saj je Farina z alfo 158 obvladoval svetovno prvenstvo leta 1950, leta 1951 pa je Fangio z alfetto 159 osvojil prvenstvo formule 1. S tem je znamka doživela vrhunec svojih uspehov v formuli 1, v kateri je bolj ali manj sodelovala vse do konca osemdesetih let, potem pa se je umaknila s prvenstva.

Trgovski vzorci
Kaj torej pomeni nenadna vrnitev obeh znamk v formulo 1? Za mnenje smo prosili starosto komentatorjev formule 1 Nika Miheliča, ki v vrnitvi Maseratija in Alfa Romea v formulo 1 vidi predvsem marketinški prijem vodje koncerna Fiat Chrysler Sergia Marchioneja. Način je podoben tistemu, kar Volkswagnov koncern počne z modeli svojih znamk, seveda pa ni edini. Pojavljanje več znamk iz istega koncerna na formuli 1, ki se je prelevila predvsem v marketinški projekt, seveda prinese več prisotnosti v medijih, to pa je dobro za prodajo avtomobilov.

V formuli 1 je sicer malo velikih igralcev, med katerimi so glavni Mercedes-Benz, Renault in Ferrari, potem pa se stvar bolj ali manj konča. Mihelič meni, da je trenutno bolj zanimivo to, kar se dogaja na prvenstvu električnih avtomobilov formule E, kjer bo čedalje več močnih znamk, ki bodo tekmovale med seboj.