Vetrobransko steklo vpliva tudi na torzijsko ali vzvojno trdnost vozila in posledično na vozne lastnosti vozila. Foto: MMC RTV SLO
Vetrobransko steklo vpliva tudi na torzijsko ali vzvojno trdnost vozila in posledično na vozne lastnosti vozila. Foto: MMC RTV SLO
Če kamenček prileti pet centimetrov od samega roba vetrobranskega stekla, se lahko zgodi, da bo steklo počilo. Če pa kamenček prileti na sredino vetrobranskega stekla, kjer je steklo prožnejše, kjer ni naneseno blizu lepilo, pa se kamenček po navadi odbije in nastane manjša razpoka ali le okrušek. Foto: MMC RTV SLO
Tehnični vodja pri podjetju Carglass Slovenija Dejan Horvat nam je pojasnil, da v Sloveniji na leto nastane 60 tisoč škod na steklih na vozilih, ne le avtomobilih. 90 odstotkov na vetrobranskem steklu. Foto: MMC RTV SLO/RTV
Na vetrobranskem steklu so danes nameščeni ključni sistemi za varnost v vožnji. Foto: MMC RTV SLO

Nestrokovno ali nepravilno vgrajeno vetrobransko steklo bistveno zmanjša varnost potnikov v vozilu v primeru trčenja. Neodvisni strokovnjak s področja varnosti v prometu Jože Škrilec je v raziskavi, ki jo je naročilo podjetje Carglass, ki se ukvarja s popravilom in zamenjavo avtomobilskih stekel, ugotovil številne napake pri vgradnji avtomobilskih stekel. Velika večina napak se je nanašala na vgrajena vetrobranska stekla, ki so bila zamenjana predhodno, manj pa na originalno vgrajena vetrobranska stekla.

Se bo sprožila zračna blazina?
Raziskava je pokazala, da se pojavljajo napake pri že predhodno zamenjanih steklih, pa tudi pri vetrobranskih steklih prve vgradnje. Delež napak pri steklih prve vgradnje je sicer bistveno manjši kot delež napak pri vetrobranskih steklih, ki so že bila predhodno zamenjana.

Zaradi napačno vgrajenega avtomobilskega stekla je lahko varnost potnikov v vozilu bistveno zmanjšana, nepravilno vgrajeno steklo pa lahko celo vpliva na nepravilno delovanje zračne blazine v primeru trka ali prevračanja.

Tehnični vodja pri podjetju Carglass Slovenija Dejan Horvat je za oddajo Avtomobilnost pojasnil, da vetrobransko steklo poveča karoserijsko trdnost vozila za okoli 34 odstotkov: "Odvisno od velikosti stekla in avtomobila, v katerega steklo vgrajujemo."

Avtomobilska stekla vse večja in vse tanjša
Ni pa bilo vedno tako. Na začetku so v avtomobile vgrajevali kar navadna stekla. In nesreče seveda niso bile redke. Napredek v izdelavi stekel in novi materiali danes omogočajo vgrajevanje veliko večjih steklenih površin ob ohranjanju enake konstrukcijske trdnosti vozila. Zadnje ima pluse in minuse. Največji plus sta boljša preglednost in svetlejša kabina, največja minusa pa sta možnost poškodb in segrevanje kabine.

Horvat pojasnjuje, da se je v zadnjih nekaj letih površina vetrobranskega stekla povečala za okoli 30 odstotkov, hkrati pa so se v povprečju stekla stanjšala za okoli 20 odstotkov. "Res je tudi, da se stekla neprestano razvijajo in postajajo vse kompleksnejša. Naša raziskava je pokazala, da se vsako leto za 150 odstotkov poveča uporaba kamer na vetrobranskih steklih, s tem pa tudi potreba po kalibraciji oziroma umerjanju kamere na vetrobranskem steklu," pravi sogovornik.

Kaj pomeni umerjanje kamere?
Avtomobili imajo vgrajenih vse več elektronskih sistemov za pomoč vozniku, kamere so nameščene na vetrobranska stekla, vse to pa je povezano z umerjanjem kamere po menjavi stekla. Če kamere ob ponovni vgradnji vetrobranskega stekla ne umerimo pravilno, asistenčni sistemi ne bodo delovali pravilno, med drugim tudi avtomobil pred oviro ne bo sam zaviral. "Čeprav se trudimo, da izmerimo položaj stekla, preden ga odstranimo, in potem namestimo na enako mesto nazaj, če tudi je to vgrajeno na milimeter natančno, nikoli nisi 100-odstotno prepričan, da deluje, kot je prej, zato je treba kamero znova umeriti, da lahko mi mirno spimo, avtomobil pa je varen," dodaja Horvat.

Statistično gledano se vetrobransko steklo na vozilu poškoduje ali poči enkrat na šest let, pri vozilih s prečno postavljenim steklom, pri tovornjakih in avtobusih, je povprečje še manjše, tudi zato, ker na leto naredijo več kilometrov. Sprednje steklo je varnostno, sestavljeno je iz dveh plasti stekla, vmes je folija, ki ti dve stekli drži skupaj. Kadar se zgodi nesreča, poči samo zunanja plast, ki se jo da popraviti, če poškodba ni prevelika, če pa je steklo počeno od znotraj, ga je treba zamenjati. Zadnja in stranska stekla so enoslojna, kaljena. Kadar pride udarec, počijo in se razletijo. Iz varnostnih razlogov. Na primer, če z vozilom pristanemo v vodi, lahko stranska ali zadnje steklo razbijemo in se tudi na tak način rešimo iz potopljenega vozila.

Statistično gledano je možnost, da se iz poškodbe razvije večja razpoka, zelo velika. Horvat pravi, da se 90 odstotkov manjših poškodb, ki nastanejo kot posledica udarca manjših kamenčkov, v treh letih razširi v večjo poškodbo, ki je ni več mogoče popravljati in je treba vetrobransko steklo zamenjati.

Pazljivo mimo gradbišč
Največ poškodb na steklih nastane pozimi. Ceste so pozimi posute s kamenjem, ki se oprijemlje kanalov v zimskih pnevmatikah, nato pa z veliko hitrostjo letijo po zraku. Strokovnjaki za popravila stekel so zasledili tudi več poškodb na odsekih, kjer poteka gradnja ali obnova cest.

Horvat še dodaja, da je mogoče popraviti poškodbe na steklih do velikosti premera kovanca za dva evra.

Če v steklo prileti kamenček in nastane poškodba, potem priporočamo, da na mesto poškodbe nalepite poseben obliž, s katerim boste poškodbo zaščitili pred vodo in umazanijo ter omogočili lepše izvedeno popravilo.

Strokovnjaki za prihajajoče vroče dni še svetujejo, da avtomobila ne puščate na soncu. Parkirajte ga v senci ali pa vetrobransko steklo pokrijte z zaščitno folijo. Prav tako ne usmerjajte pihanja klime v vetrobransko steklo, temperaturo v avtomobilu pa znižujte postopoma.

V 113. Avtomobilnosti smo preverili, kako se pravilno popravi poškodovano vetrobransko steklo.