Lokalne oblasti lahko same rešujejo težave, kar se tiče prometa in prašnih delcev v ozračju. S tem neposredno vplivajo na kakovost življenja v mestih. Foto: Žiga Živulović ml./BoBo
Lokalne oblasti lahko same rešujejo težave, kar se tiče prometa in prašnih delcev v ozračju. S tem neposredno vplivajo na kakovost življenja v mestih. Foto: Žiga Živulović ml./BoBo
Grafika Avtomobilnost
Občinske oblasti lahko same rešujejo težave kar se tiče prometa in pa prašnih delcev v ozračju. In s tem vplivajo neposredno na kakovost življenja v mestih. Foto: MMC RTVSLO
Grafika Avtomobilnost
V Ljubljani je zaradi onesnaženega zraka življenjska doba statistično gledano krajša za eno leto. A, ker gre za neviden in počasen strup, se proti njemu odzivamo počasi. Foto: MMC RTVSLO
Grafika Avtomobilnost
Zaradi onesnaženega zraka v Sloveniji na leto umre 1500 ljudi. Foto: MMC RTVSLO
Pariz
Župani velemest napovedujejo, da bodo zaprli vstop v mesta vozilom na dizelski motor. Foto: EPA

V zadnjih mesecih se kar vrstijo napovedi in tudi že ukrepi, s katerimi želijo župani nekaterih evropskih in svetovnih mest dolgoročno izgnati vozila z dizelskimi motorji in motorje z notranjim zgorevanjem s cest. V Parizu so sprejeli drastične ukrepe, v Ljubljani menijo, da to ni potrebno.

Statistika preteklega leta nam je ponudila zanimive podatke, ki so tesno povezani s prometno mobilnostjo. Vprašati se moramo, kako naprej in kam sploh gremo. Planet Zemlja se je lani spet rekordno ogrel. Če je še leta 1960 v mestih živelo 34 odstotkov celotnega prebivalstva, se je lani v mestnih gnetlo že 54 odstotkov vseh Zemljanov. In tretje, kar neposredno vpliva na onesnaževanje, je naraščajoča prodaja avtomobilov. Kitajski trg je z 20 milijonov prodanih avtomobilov v letu 2015 skočil na 23 milijonov prodanih avtomobilov v letu 2016. V Evropi so prodali 14 milijonov avtomobilov, v ZDA 17 milijonov.
Z avtomobili prenatrpana mesta gnečo in "strupe" avtomobilskih izpuhov rešujejo na različne načine na lokalni ravni.
Nekatera mesta se povezujejo v pakte. Tako so se župani štirih velikih mest – Pariza, Ciudada de Mexica, Madrida in Aten – ob spopadu s podnebnimi spremembami in onesnaževanjem zraka v mestih decembra zedinili, da bodo do sredine naslednjega desetletja prepovedali vozila z dizelskimi motorji. Podobni pozivi so bili tudi v Nemčiji, kjer želijo že v naslednjih letih v mestih prepovedati vožnjo s starimi dizelskimi avtomobili, s čimer bi zmanjšali obremenjenost mest z emisijami NOx.

V Parizu barve vinjete
Madrid je prvo mesto v Španiji, ki je že uvedlo prepoved vožnje za polovico večine zasebnih avtomobilov v času, ko je onesnaženje zraka preveliko. V času trajanja prepovedi lahko en dan vozijo avtomobili s sodimi registrskimi številkami, drug dan pa tista z lihimi številkami. Omejitev v času prepovedi traja od 6.30 do 21.00, mestne oblasti pa vsakič sproti presodijo o potrebi po prepovedi, glede na stopnjo onesnaženja.
Podobne ukrepe so v zadnjih letih izvajali tudi v Parizu. V francoski prestolnici so v nasprotju z nekaterimi drugimi evropskimi mesti storili korak naprej. Mestne oblasti na čelu z županjo Anne Hidalgo so sprejele strog ukrep, ki kar okoli petini francoskim vozilom onemogoča vožnjo po Parizu. V Franciji je okoli 32 milijonov osebnih avtomobilov. Uvedli so namreč sistem vinjet oziroma kodiranih barvnih nalepk, ki označujejo šest starostnih skupin oziroma kategorij, v katere so razdelili dizelska vozila. Tistim avtomobilom, ki so bili izdelani pred letom 2000, pripada nalepka sive barve, in ta vozila se sploh ne smejo pojaviti na ulicah Pariza od ponedeljka do petka med 8.00 in 20.00.
Enak ukrep naj bi začel veljati tudi za vozila z rjavimi nalepkami. Te označujejo dizelska vozila, izdelana med letoma 2000 in 2004. Parižani so tovrstnim ukrepom zelo naklonjeni, saj menijo, da je nova zakonodaja nujna, da bi zmanjšali rekordne vrednosti onesnaženosti s škodljivimi plini. Kljub podpori prebivalstva pa dozdajšnji ukrepi, kot sta bila brezplačen javni prevoz v času čezmerne onesnaženosti in omejitev vožnje glede na lihe in sode številke registrskih tablic, niso prinesli uspeha. Policisti in redarji naj bi na podlagi kodiranih nalepk laže odkrivali kršilce in jih ustrezno kaznovali.

V Sloveniji desetkrat več smrti kot v prometnih nesrečah
Postopno omejevanje vožnje z dizelskimi vozili po Evropi je korak do obdobja, ko bodo na cestah električna vozila oziroma čistejša dizelska vozila. Pred časom je eden izmed meščanov na spletni strani Mestne občine Ljubljana (MOL) podal vprašanje, ali se tudi slovenski prestolnici obeta pravilo "par - nepar", tako kot so to decembra storili v Sarajevu, na primer. V času največje onesnaženosti so uporabo javnega prevoza priporočili tudi na Agenciji za okolje (ARSO), na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa so opozorili, da ima onesnaženost zraka z delci PM10 v zraku lahko pomembne vplive na zdravje ljudi. Izpusti, ki jih ustvarjajo avtomobili, so tihi ubijalec in povzročitelj številnih bolezni, zaradi katerih samo v Nemčiji vsako leto umre 10.000 ljudi. V Sloveniji je na cestah okoli milijon vozil, a jih je kar polovica uvrščenih med standarde izpustov euro 0 do euro 3. V času teh standardov omejitev glede izpusta "smrtonosnih" NOx sploh ni bilo. Po podatkih nacionalne agencije za zdravje zaradi onesnaženega zraka v Sloveniji umre okoli 1500 ljudi na leto. To je približno desetkrat več, kot jih umre v prometnih nesrečah.
Lokalni mestni ukrepi lahko zato pustijo močan, pozitiven učinek. Tak je primer iz Ljubljane, kjer so strogo središče mesta, vključno z delom Slovenske ceste, zaprli za promet z osebnimi avtomobili. Po tem ukrepu se je prispevek h koncentraciji črnega ogljika v ožjem središču mesta znižal kar za 70 odstotkov. V Ljubljani zato menijo, da tako drastičnih ukrepov, kot je omejevanje vožnje, ni treba sprejemati, in da je problematika kompleksna, rešitve pa morajo biti celovite.
Opozorijo na projekt Bicikelj, parkirišča P+R, uvedbo ekoloških avtobusov, uvedbo električnega Eurbana in tudi souporabe ali deljene uporabe (car-sharing) električnih vozil.

Električna polnilnica na vsakem večjem parkirišču
Delitev električnih vozil je pred kratkim zaživela tudi v Murski Soboti, ki je na območju, kjer je evidentirana največja obremenjenost z delci PM10. Na vzhodu Slovenije želijo postati vzorčni primer, kakšna naj bi bila mobilnost v majhnem evropskem mestu. Odločili so se za sistematičen prehod v trajnostna organizirana mesta in postali prvo malo mesto v Evropi, ki omogoča souporabo 100-odstotno električnih vozil. Projekt souporabe vozil je po svetu v porastu, njegov razvoj in popularizacija pa temeljita na raziskavah, ki kažejo, da lastniško vozilo v povprečju kar 92 odstotkov vsega časa stoji neuporabljeno, pri čemer ves ta čas lastniku povzroča stroške.
Za zdaj je mogoče električni avtomobil najeti na dveh različnih lokacijah v mestu, v floti pa imajo tri popolnoma električna vozila. Spomladi naj bi jih bilo že deset. V Murski Soboti želijo, da bo prehodno obdobje z vozil na dizelski pogon na električna vozila čim bolj spodbudno, zato bodo na svojih zemljiščih postopoma širili število polnilnih postaj. Njihov cilj za bližnjo prihodnost je, da bi bila vsaj dva odstotka parkirnih mest opremljena s hitrimi polnilnicami. Za preboj električnih vozil na ceste se jim zdi ključna prav infrastruktura. Trudili se bodo, da bo na parkiriščih, kjer je vsaj 30 parkirnih mest, vsaj eno parkirno mesto rezervirano za parkiranje in polnjenje s hitro polnilnico.
V zadnji Avtomobilnosti smo razmišljali, ali bi izgon dizelskih avtomobilov korenito očistil mestni zrak.