Smrti in poškodbe v cestnem prometu pa imajo posledice tudi za družbo kot celoto. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Smrti in poškodbe v cestnem prometu pa imajo posledice tudi za družbo kot celoto. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc opozarja, da je treba rešiti več življenj na naših cestah. Foto: BoBo
Slovenija je skupaj z Estonijo dosegla največji napredek na področju varnosti cestnega prometa v primerjavi z letom 2016. Foto: AVP

Leta 2017 je na cestah v EU-ju umrlo 25.300 ljudi, kar je 300 manj kot leta 2016 (–2 odstotka) in 6.200 manj kot leta 2010 (–20 odstotkov). Ta trend je sicer spodbuden, vendar bo uresničitev cilja EU-ja – prepoloviti število smrtnih žrtev na cestah med letoma 2010 in 2020 – zdaj precejšen izziv. Poleg tega se ocenjuje, da je bilo lani nadaljnjih 135.000 ljudi hudo poškodovanih. Med njimi je bilo veliko ranljivih udeležencev – pešcev, kolesarjev in motoristov.

Smrti in poškodbe v cestnem prometu pa imajo posledice tudi za družbo kot celoto, saj se stroški za družbo in gospodarstvo ocenjujejo na 120 milijard evrov letno. Iz vseh teh razlogov so za varnejše evropske ceste potrebna dodatna prizadevanja vseh akterjev. Večina vsakodnevnih ukrepov, kot sta izpolnjevanje predpisov in ozaveščanje, se sicer izvaja na nacionalni in regionalni ravni, komisija pa trenutno pripravlja vrsto konkretnih ukrepov, s katerimi želi spodbuditi nadaljnji napredek.

Velik napredek Slovenije
V povprečju je bilo v EU-ju 49 smrtnih žrtev v cestnem prometu na milijon prebivalcev in so tako evropske ceste ostale najvarnejše na svetu. Kot najvarnejše evropske države so lani postale Švedska s 25 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev, Velika Britanija s 27 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev, Nizozemska z 31 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev in Danska z 32 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev.

Slovenija je skupaj z Estonijo dosegla največji napredek na področju varnosti cestnega prometa v primerjavi z letom 2016. Estonija je kot najuspešnejša dosegla 32-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, Slovenija pa se uvršča na 2. mesto, saj je število smrtnih žrtev za 20 odstotkov manjše kot leto prej. V Sloveniji je lani na cestah umrlo 50 oseb na milijon prebivalcev, kar je 25 odstotkov manj kot leta 2010.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je ob tem dejala: "Lani je na naših cestah umrlo 25.300 ljudi, še veliko več pa jih je dobilo poškodbe, ki so jim spremenile življenje. Za temi številkami je veliko žalosti in bolečine. Varnost v cestnem prometu je seveda odgovornost, ki si jo delimo z državami članicami. A prepričana sem, da lahko EU stori več, da bolje zaščiti svoje državljane. Komisija trenutno pripravlja vrsto konkretnih ukrepov, ki jih nameravamo predstaviti v prihodnjih tednih. Cilj je jasen: rešiti več življenj na naših cestah.“

Podatki so še bolj šokantni, če pogledamo statistiko smrtnih žrtev v prometu po vsem svetu. Po svetu vsako leto v prometnih nesrečah umre 1,25 milijona ljudi. To pomeni, da vsako uro ugasne toliko življenj, kot če bi strmoglavilo veliko potniško letalo airbus A320, razlagajo avtorji televizijske oddaje Avtomobilnost, ki so se v zadnji oddaji spraševali tudi, ali bi se usedli na letalo, če bi vedeli, da bo vsako uro eno strmoglavilo. V avtomobil se vseeno usedemo, čeprav je to eno najbolj tveganih vsakodnevnih dejanj, ki jih počnemo.

V Avtomobilnosti smo gostili ljudi, ki lahko veliko naredijo pri izboljšanju varnosti v prometu. Vabljeni k ogledu.