Nevroznanstvenik opozarja, da ne poznamo niti človeških možganov, kako bomo potem določili algoritme, po katerih se bo odločal računalnik v vozilu, ko bo moral sprejeti ključno odločitev o „življenju in smrti.“ Foto: Boštjan Podlogar/MMC RTV Slo
Nevroznanstvenik opozarja, da ne poznamo niti človeških možganov, kako bomo potem določili algoritme, po katerih se bo odločal računalnik v vozilu, ko bo moral sprejeti ključno odločitev o „življenju in smrti.“ Foto: Boštjan Podlogar/MMC RTV Slo
Dr. Bojan Jerbič, Univerza v Zagrebu - Fakulteta za mehaniko
Dr. Bojan Jerbič s Fakultete za mehaniko na Univerzi v Zagrebu pravi, da se prihodnost, tudi pri avtonomnih vozilih, zdi enostavna, a je zelo zapletena. Foto: Boštjan Podlogar/MMC RTV Slo
My Lindström (Volvo) - direktorica za področje digitalnih tem
Vozila brez voznika bodo v naslednjem desetletju nekaj vsakdanjega, pravi My Lindström, direktorica za področje digitalnih tem pri Volvu. Foto: Boštjan Podlogar/MMC RTV Slo
Mercedes-Benz razred E
Nadvlada Googla pri uvajanju informacijskih vsebin v avtomobilih današnjega in jutrišnjega dne je očitno zaskrbela tudi najvplivnejše proizvajalce avtomobilov. Karizmatični vodja Daimlerja Dieter Zetsche je v nedavnem intervjuju poudaril, da bi se morali avtomobilisti bati Tesle, Appla in Googla. Foto: Mercedes-Benz
Samodejna vožnja
Poleg zmožnosti prepoznavanja predmetov umetna inteligenca avtomatiziranim vozilom tudi poenostavi ocenjevanje situacije na cesti. Zato avtomobili, ki imajo vklopljene smerne kazalce, pogosteje zamenjajo vozne pasove kot vozila, ki jih nimajo. Foto: Volvo
Samodejna vožnja
Avtomobili bodo v prihodnosti povezani tako, kot smo danes ljudje povezani z mobilnimi napravami, celo naše hiše bodo povezane z našimi avtomobili in aplikacijami, ki jih imamo. Foto: Volvo
Volvo in Uber samodejno vozilo
Računalnik vse, kar se nauči, med vožnjo po umetnih nevronskih mrežah tudi shrani. Strokovnjaki te podatke potem v laboratoriju pregledajo in preverijo, ali so točni. Po nadaljnjem testiranju v cestnih okoljih se umetno ustvarjene strukture znanja lahko s posodobitvijo prenesejo na celo vrsto drugih računalnikov v vozilih z umetno inteligenco. Foto: Volvo

Avtomobilska industrija na drugi strani glasno govori o avtonomni vožnji. Toda kako bodo razmišljali roboti, ko se bo treba odločiti, ali zaviti levo v zid ali na desni povoziti otroka, ko bo pred nami neizogibna ovira?

Avtonomna vozila brez stopalk in volanov so bila ena od glavnih tematik na pravkar končanem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Kljub temu je še vedno preveč vprašanj, več varnostnih kot tehničnih. V zadnji oddaji Avtomobilnost smo razmišljali, kako zgraditi zaupanje, da nas bodo samovozeči avtomobili varno peljali skozi promet. Promet, za katerega nekateri znanstveniki za prihodnost napovedujejo izumrtje semaforjev v križiščih. Za nemoten pretok vozil v križiščih naj bi skrbeli kar virtualni prometniki.

Potrebujemo čas
O avtonomnih avtomobilih smo v preteklosti v oddaji Avtomobilnost že veliko govorili. V prihodnosti pa bomo samo še veliko več. V avtomobilski industriji in tudi sicer so avtonomni avtomobili trenutna superzgodba. Predvsem zato, ker nam obljubljajo, da nam bodo vrnili nekaj, kar zelo pogrešamo in potrebujemo – čas.

Preveč zastojev, preveč neodgovorjenih klicev, preveč SMS-ov, preveč elektronskih sporočil, na katera je treba odpisati, preveč stvari v koledarju, za katere sploh ni več prostora, preveč zamujenih sestankov in odloženih obveznosti, da o kosilih in večerjah sploh ne pišemo več.

In avtonomna vožnja je tista, ki nam obljublja, da nam bo vse to na neki način povrnila. Avtonomni avto naj bi nam predvsem vrnil čas, ki ga porabimo za vožnjo, čas za iskanje prostega parkirnega prostora ali pa čas, ki ga porabimo v prometnih kolonah. Da bi avtonomni avtomobili v resnici lahko izpolnili to veliko obljubo, pa se bo morala avtomobilska industrija v še bolj nasloniti na digitalizacijo, predvsem na medmrežje stvari, na močnejše in hitrejše, zanesljivejše prenose podatkov in na učinkovito upravljanje z velikimi bazami podatkov.

Ali je ta industrija oziroma razvoj naravnan tudi k uporabniku ali samo, tako kot smo v avtomobilski industriji prevečkrat vajeni, k dobičku?

Ključ je umetna inteligenca
Tako največji dobavitelji sistemom avtomobilski industriji kot sama avtomobilska industrija so prepričani, da bodo z avtomatizirano vožnjo ceste varnejše. Ključ do tega je po njihovem mnenju umetna inteligenca.

Številni razvijajo možgane samovozečih vozil prihodnosti predstavljajo računalnike oziroma robote za avtomatizirana vozila. Računalnik lahko s pomočjo umetne inteligence (UI) uporablja metode strojnega učenja. Samovozeče avtomobile bi vodil skozi vse bolj zapletene cestne razmere oziroma v položajih, ki so avtomobilu povsem nove. Vozila torej učijo, kako lahko samo manevrira skozi cestni promet. Avtomobili že uporabljajo senzorje, s katerimi spremljajo svojo okolico. S pomočjo umetne inteligence bodo te podatke lahko tudi interpretirali in napovedali, kako se bodo vedli preostali cestni uporabniki. Računalnik že danes obvlada zapletene razmere. Na posebnih mikročipih so shranjeni algoritmi, ki nastajajo med metodami strojnega učenja.

"Številni tehnološki velikani so izginili. Preprosto zato, ker so narobe predvidevali prihodnost. Prihodnost se nam na neki način zdi enostavna, a je zelo zapletena. Vključuje celotno digitalno preobrazbo družbe,“ pravi Bojan Jerbič s Fakulteta za mehaniko na Univerzi v Zagrebu.

Obetajo se nam torej velike spremembe družbe, ki jih bodo sicer sprožile nove tehnologije. A seveda nikakor ne bo šlo brez drznih uporabnikov teh novitet.

Danes je vožnja nevarna
"Ljudje se na eni strani navdušijo, po drugi strani pa na smrt prestrašijo, ko slišijo besedo digitalizacija ali avtonomna vožnja. Ustrašijo se dejstva, da ne bodo imeli nadzora nad avtomobilom in volanom,“ meni My Lindström, direktorica za področje digitalnih tem pri Volvu.

Sogovornica dodaja, da je vse odvisno od tega, kako zadevo predstavite. Če jo predstavite iz človeške perspektive, potem vemo, da že današnji avtomobili delajo prve korake h končnemu cilju. Po drugi strani že danes počnemo marsikaj drugega, kot se le vozimo avtomobilom. Na primer pišemo po telefonu, govorimo po telefonu, nekateri gledajo celo videovsebine. "Ljudje se v avtomobilih vedejo nevarno, to je dejstvo.“

Danes so sistemi v vozilu namenjeni predvsem pomoči vozniku, če pa se mora avto odločiti, kot bi se moral v določenem prometnem položaju odločiti človek, potem je seveda težje.

Človeški možgani se hitro učijo, roboti še hitreje
Preden se bo torej zgodila zamenjava voznikov s stroji, bo preteklo še mnogo takšnih konferenc, ko je bila ljubljanska Cutting edge of digital mind. Imeli bomo dovolj časa, da se na novo dobo pripravimo, kajti stroji bodo zamenjali nekaj zelo fascinantnega.

"Človeški možgani obvladajo vse te tehnike in veščine. Izkušeni voznik vozi samodejno. Takoj ko začnemo razmišljati, se ne moremo hitro odzvati. Možgani se učijo, zato smo lahko med vožnjo zelo avtomatizirani,“ pojasnjuje Nikolaos Dimitriadis, nevroznanstvenik z Univerze v Sheffieldu.

So roboti boljši kirurgi, kot smo ljudje? Bodo roboti boljši vozniki, kot smo ljudje? Jerbič pojasni: "Roboti so zagotovo boljši v dejavnostih, v katerih jih naučimo delati. Z ljudmi pa se ne morejo meriti v splošni razgledanosti in inteligenci. Ljudi ni treba biti strah prevlade robotov. Vsaj ne v bližnji prihodnosti.“

Šlo bo za življenja ljudi
Eden najpomembnejših delov pri UI-ju in robotih je prilagajanje človekovegova naravnega vedenja. Pomembno je, kako spremeniti način vedenja in sprejemati odločitve.

"Kako bodo odločitve sprejemala avtonomna vozila? Sprejemati bodo morali odločitve, pri katerih bo šlo za življenja ljudi,“ najpomembnejše vprašanje odpre nevroznanstvenik.

"Človek je naučen, da samostojno sprejema odločitve. Na temelju teh odločitev sproži akcije. UI v popolnosti spreminja naš položaj v tem smislu. Tako tudi našo kulturo. Morate vedeti, da pogosto uporabljamo metode, ki niso vedno v naših rokah. Gre za različne evolucijske metode umetne inteligence, ki se razvijajo brez našega polnega nadzora. Mi v bistvu ne vemo, kako bo robot ravnal. V resnici vemo le deloma, kako bo po naših pričakovanjih ravnal. Zaradi tega njegova avtonomija pomeni neko novo raven vožnje, seveda pa tudi tveganja, ki so s tem povezana,“ pa meni Jerbić.

Dimitriadis dodaja, da če programiramo avtomobil, da bo sprejemal odločitve, povezane z življenjem in smrtjo, lahko gre nekaj narobe: "UI deluje na temelju predvidevanja, možnosti, da se bo nekaj zgodilo. Nikoli ne bo 100-odstotna. Kdo bo odgovoren?"

In spet se dotaknemo že večkrat omenjene dileme, kam naj se v primeru neizogibne nesreče zaleti avtonomni avtomobil? V zid ali v otroka?

"Imamo ljudi v avtomobilski industriji, ki pravijo, mi izdelujemo avtomobile, skrbimo za voznika, njemu prodajamo voznike, zato je naša glavna skrb, da zavarujemo življenje voznika in potnikov. Kaj, če bi lahko rešili otroka? Kdo bo prevzel odgovornost, avtomobil, voznik, inženirji, ki so ustvarili algoritem. Zelo kmalu bo treba sprejeti te zelo pomembne odločitve. Zame je to največja težava umetne inteligence. Kakšen je namen, odločitev stroja? In kdo se bo odločil, kako se bo odločil stroj/robot?“ se še sprašuje Dimitriadis.

Z umetno inteligenco prehitevamo
V algoritme bo na neki način treba vtisniti tudi moralo in pravičnost.

"Še sami ne vemo, kako se odloči človek. Nevroznanost se je v zadnjih 20 letih neverjetno razvila, saj smo dobili tehnologijo, s katero spremljamo možgane, pa vseeno je toliko neznanega. Če mi ne vemo, kako sprejemamo odločitve, kako bomo ustvarili algoritme po katerih se bodo morali odločati stroji?“ se sprašuje nevroznanstvenik in dodaja, da mogoče z UI-jem in samodejno vožnjo prehitevamo, gremo preko sebe. "Na srečo ali nesrečo, človek, ko čuti, da lahko nekaj naredi, to tudi naredi. Pa naj bo končni rezultat dober ali slab,“ še dodaja.

Pred nami so torej dolga leta raziskav, ki pa se ne morejo narediti brez nabiranja praktičnih izkušenj. Da se bo torej znal UI odločati hipno in pravilno, ga moramo soočiti z dovolj položaji. Drzno je nekoč komentiral slavni igralec Ashton Kutcher, ki je rekel, ko se bo avtonomni avto zaletel, ta nesreča ne bo zaman. Podatki bodo namreč preprečili vse nadaljnje takšne nesreče. Toda kdo bo pomagal strojem pridobivati izkušnje? Nekdo bo moral sesti v avto in izpustiti volan iz rok. A kako lahko avtomobilska podjetja voznikov vlijejo zaupanje, da je njihova inteligenca že dovolj izkušena, da lahko v izbranih prometnih položajih že zdaj spustijo nadzor nad vožnjo. Prvi pogoj je, da zagotoviš varnostno dobro zasnovan avto. Nato pa …

Tej temi smo se posvetili v zadnji oddaji Avtomobilnost, ki si jo lahko ogledate spodaj.