Statistika prometnih nezgod opozarja, da se verjetnost, da voznik povzroči prometno nezgodo po 75 letu starosti, pomembno poveča. Foto: Newspress
Statistika prometnih nezgod opozarja, da se verjetnost, da voznik povzroči prometno nezgodo po 75 letu starosti, pomembno poveča. Foto: Newspress
Napovedi predvidevajo, da se bo pri nas število starejših od 65 let do leta 2060 več kot podvojilo, število prebivalcev, starejših od 80 let, pa se bo povečalo za kar štirikrat. Foto: MMC RTV SLO/Miha Merljak
Pri rabi različnih telekomunikacijskih naprav je treba biti skrajno pozoren. Velja premisliti, ali ni bolje pogovorov po telefonu raje opraviti pozneje, kot pa med vožnjo upravljati pogosto precej drobne ukazne tipke pri prostoročnem telefoniranju, ki zahtevajo spreminjanje ostrine vida s ceste na volan ali zaslon in spet nazaj na cesto. Foto: MMC RTV SLO/Miha Merljak
Sodobna varnostna pomagala, ki prepoznajo vozniške napake (denimo opozorilnik za prevoženo sredinsko ali robno črto, naprava za samodejno zaviranje ob nevarnosti naleta, aktivni tempomat ipd.) seveda podražijo nakup, a so, vsaj nekatera, vsekakor vredna svojega denarja. Foto: Volkswagen

Evropa se stara, z njo pa tudi Slovenija. Napovedi o tem, kako hitro se bo povečevalo število starejših, so znane, ko te podatke vpnemo v domače razmere, pa ne bi smeli spregledati nuje po tem, da se na izzive starajoče družbe prihodnosti začnemo pripravljati tudi z vidika zagotavljanja varne, udobne samostojne mobilnosti v zrelih letih.

Slovenija neprijazna do starejših
"V Sloveniji je avto oz. mobilnost nuja, saj živimo v deželi, ki je razpršena in obdarjena z mnogimi zaselki, od urbanega okolja do odmaknjenih krajev. Avto prebivalce teh krajev povezuje z aktivnim življenjem in jih drži v potrebni 'socialni' kondiciji," pravi Andrej Brglez, avtor oddaje Avtomobilnost, ki dodaja, da prav tako ne smemo spregledati izrazitega povečanja števila vozil na naših cestah. Promet se nenehno spreminja, je vedno bolj dinamičen in tudi vedno bolj nestrpen (nasilen). Nič od naštetega ne gre na roko voznicam in voznikom v zrelih letih, saj od njih med vožnjo zahteva še večjo hitrost in zbranost kot nekoč. Prav tako je treba vedeti, da Slovenija do ljudi brez avta ni prijazna, saj ne ponuja učinkovitega sistema javnega prevoza, ki bi se po udobju, hitrosti in siceršnji naklonjenosti (dostopnosti, na primer) lahko kosal z individualnim prevozom.

Vprašanje parlamentarca
Jože Tanko (SDS) je pred kratkim postavil poslansko vprašanje glede obveznosti preverjanja vozniških sposobnosti voznikov, starejših od 80 let. Zakon veleva, da vozniki, ki dopolnijo 70 let, v skladu z novelo zakona o varnosti cestnega prometa za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja potrebujejo zdravniško potrdilo, da so telesno in duševno zmožni za vožnjo motornega vozila. Obravnavani so kot vsi preostali vozniki, kar pomeni, da morajo za podaljšanje vozniškega dovoljenja opraviti zdravniški pregled.

Voznike pregleda izbrani zdravnik, opraviti pa morajo klinični pregled. Ta obsega tudi pregled vida, kjer se ugotovi, ali je posameznik sposoben za vožnjo. Vozniki in voznice s kroničnimi boleznimi morajo predložiti tudi izvide specialistov. Zdravnik lahko zahteva še dodatne preiskave in tudi zahteva praktični preizkus vožnje. Na ta način lahko pridobi vse informacije za presojo telesne in duševne zmožnosti za varno vožnjo osebe.

Znaki "vozniškega staranja", ki jih ne bi smeli spregledati
Starejši udeleženci so v letu 2016 povzročili vsako 10 prometno nesrečo, v njih je umrlo 29 starejših udeležencev, to so osebe, starejše od 64 let.

"Med vožnjo velja biti pozoren na drobne spodrsljaje, ki nam bodo v pomoč pri iskanju učinkovitih rešitev za njihovo odpravljanje," pravi Brglez in našteva tipične tovrstne "drobne" starostne vozniške napake: nenadno in sunkovito menjanje voznih pasov, nenadno in pretirano (brez občutka) sunkovito zaviranje in pospeševanje, prehitra ali prepočasna vožnja, neuporaba smernika ali njegovo neizklapljanje (denimo pri menjavi voznih pasov na avtocesti), težave pri vožnji naravnost, pogosto prevožena sredinska črta, težave pri branju znakov, vznemirjenje in zmedenost pri gostejšem prometu, pogosto izgubljanje na poti in težave pri orientaciji, povečana nervoza v vožnji in velika izčrpanost po vožnji, jeza nad drugimi vozniki in hkrati nerazumevanje (zakaj vsi trobijo prav meni, ki edini prav vozim?), večje število spregledanih znakov, povečana tolerantnost do pitja in vožnje (na račun pridobljenih izkušenj in vozniškega staža) ... Če se povečuje število "nevarnih" okoliščin, iz katerih smo se le za las rešili, bo nekaj zagotovo narobe tudi z našo vožnjo, ne le z vožnjo vseh okoli nas ali kulturo vožnje sploh.

"In ne spreglejmo, zahtevni cestni odseki, zapleteni uvozi in izvozi, nelogično postavljene table, večpasovne ceste, preveliko število oznak, starejši avtomobili s slabo varnostno osnovo in opremo, zapletena in nelogična krožišča, raba telefona med vožnjo in podobno predstavljajo velike pasti v vožnji, ki prežijo na voznice in voznike v zrelih letih, še veliko bolj kot na vse preostale. Če bi bil promet danes tak kot takrat, ko so današnji sedemdesetletniki opravljali vozniški izpit, bi se lahko še lep čas vozili povsem varno in brez težav," dodaja Brglez.

Kje so prednosti starejših voznikov?
Starejši vozniki imajo morda slabše fizične sposobnosti, zato pa se lahko zanesejo na svoje dolgoletne vozniške izkušnje. Nesrečam se lahko izognejo tudi z vožnjo v manj prometnih urah dneva, v dnevnem času in v suhem vremenu, pravijo strokovnjaki, ki svetujejo tudi doplačilo za varnostno opremo v vozilu, ne zgolj zračnih blazin, ampak tudi sodobne asistenčne sisteme, kot je samodejno zaviranje v sili, opozorilo na nenamerno zapuščanje voznega pasu, ko ne vklopimo smernega kazalca, opozorilo na vozila v mrtvem kotu, kamero za pomoč pri vzvratni vožnji in parkirna tipala … Ti sistemi opozorijo na premajhno varnostno razdaljo, pomagajo pravilno oceniti razdaljo, pomagajo pravilno parkirati in varno voziti na cestah z več voznimi pasovi.

Na obnovitveni tečaj
Starejši vozniki se lahko udeležijo tudi dodatnega usposabljanja. Na tečajih se usposobljeni inštruktorji varne vožnje z vozniki seniorji najprej pogovorijo o njihovih težavah in jih v praksi poskušajo odpraviti. Na tečajih se pogosto izkaže, da so se starostniki sprijaznili s krožišči in jih tudi sprejeli ter se jih naučili uporabljati, težave pa imajo še vedno pri sami vožnji. Gre za tehniko obvladovanja. Inštruktorji opažajo, da še vedno sedijo predaleč stran od volana, radi imajo iztegnjene roke, zato se težko pravočasno odzovejo v ključnih trenutkih. Ravno tega se naučijo na dodatnih usposabljanjih. Opažajo tudi, da ne znajo dobro izkoristiti aktivnih pomagal, kot je ABS-sistem, ki še ni bil obvezen del vozil, ko so opravljali vozniški izpit, marsikaterega tečajnika pa inštruktorji varne vožnje prepričajo, da zamenja svoje zastarele pnevmatike z novejšimi in varnejšimi.

Odgovornost tudi na svojcih
Ključno vlogo, poleg zdravnika, pa morajo imeti pri vožnji starostnikov tudi njihovi bližnji. Če se želite prepričati, ali so vaši starši še sposobni za vožnjo, se z njimi zapeljite na krajšo vožnjo.

Starejši danes za svoje otroke tudi v zelo zrelih letih opravljajo številne naloge, ki jih nekoč niso. Med te na primer sodi prevoz vnukov v vrtce, šole in na popoldanske dejavnosti. Medgeneracijska pomoč staršev je izjemno velika in predstavlja pomembno družbeno moč, ki delavno aktivni populaciji olajša ohranjati visok vsakodnevni delavni utrip, a pri tem je odgovornost predvsem na nas, ki tvorimo množico srednjega rodu, da poskrbimo, da so na teh dnevnih poteh varni tako naši starši kot naši otroci, ki se z njimi vozijo. "Prav bi bilo, da bi se kdaj naključno usedli zraven in bili pozorni na prej naštete vozniške znake, se morda po tem pogovorili in pomagali. Naša dolžnost je, da pazimo na ene in druge," meni Brglez.

Tudi izbira primernega avtomobila lahko podaljša vožnjo v starosti
Če se v zrelih letih ozirate za novim avtom bi morali upoštevati nekaj napotkov, saj naj bo nov avto kar najbolj natančno ukrojen po vozniških in uporabnostnih željah in potrebah starostnika. Izbira vozil, ki so primerna voznicam in voznikom v zrelih letih, je danes precejšnja, le prepoznati jih je treba znati, saj se noben proizvajalec še ni toliko opogumil, da bi jih začel tudi oglaševati kot vozila, primerna za voznice in voznike v zrelih letih. Glede na rastočo skupino morebitnih kupcev pa se bo to že v nekaj letih zagotovo spremenilo in tudi v reklame bodo zapeljali prvi avtomobili za "upokojence". "Za zdaj v reklamah še vedno govorijo o dinamičnih mladih, a več kot jasno je, da pri posebnih lastnostih posameznega avtomobila podarjajo predvsem tiste lastnosti, ki jih najpogosteje visoko cenijo vozniki v zrelih letih. Lažje vstopanje in usedanje v avto, dve tipični značilnosti sodobnih mestnih terencev, sta lep primer tega in tudi za to se ta avtomobilski razred že vrsto let prodajno strmo vzpenja," poudarja avtor Avtomobilnosti.

Pri izbiri avta je treba biti pozoren na njegovo velikost, na velik kot odpiranja vrat, priporočljivo je, da je sedalni del sedeža postavljen nekoliko više (lažje vstopanje in sedanje v avto), da ima velika vzvratna ogledala in ozke stebričke A in C (manj možnosti za mrtve kote), široke in udobno trde sedeže z dobro ledveno oporo in tudi, da je prtljažnik lahko dostopen (nizek nakladalni rob). "Močno svetujemo tudi izbiro samodejnega menjalnika, ki bo vožnjo občutno poenostavil in vozniku dal več možnosti za bolj zbrano spremljanje dogajanja na cesti," zaključuje Brglez.