Kolesarstvo je svetovni fenomen pametne mobilnosti in cvetoča industrijska panoga. Po svetu se na leto proda 150 milijonov novih koles, kar je vsaj enkrat več, kot je prodanih novih avtomobilov. V zadnjem desetletju zaznavamo silovit skok prodaje električnih koles, ki predstavljajo drugačno mobilnost, lažjo, hitrejšo, predvsem v mestih. Električna kolesa razširjajo razgibano življenje tistih, ki se dejavnega kolesarjenja ne bi lotili. Hkrati pa električna kolesa prodirajo tudi v gorsko in cestno kolesarstvo. Postala so tako hitra, da je treba nekatere celo registrirati, in mnogi, predvsem tisti, ki stanujejo v mestih, ponekod pa tudi v primestjih, so drugi ali pa tretji družinski avtomobil že nadomestili z električnim kolesom, ki omogoča, da se kljub kakšnemu klancu na poti do službe pripeljete brez prevelike izgube energije in porabljenega denarja za gorivo avtomobila, ki je z vsakim dnem dražje. Da ne govorimo o registraciji avtomobila, servisih, vinjeti, popravilih ...

Niso potuha
Bistvo električnih koles ni potuha. Kot smo ugotovili v zadnji oddaji Avtmobilnost, je bistvo električnih koles to, da pomagajo. To ni električni skuter. Električno kolo je treba še vedno poganjati, a na cilj pridemo hitreje, osvojimo tudi kakšen gorski prelaz, ki ga sicer ne bi, in potem uživamo v dolgem spustu v dolino ali pa tudi po strmih klancih in koreninah. Kot je navedel voditelj oddaje Avtomobilnost David Urankar, pa imajo električna kolesa tudi svojo temno plat, prva je njihov prevoz, saj zaradi vgradnje baterije tehtajo bistveno več kot klasična kolesa, namreč 20 kilogramov in več, in jih težko dvignemo na strešne nosilce na vozilu, druga pa je ta, da so postali zelo hitri in se je treba na hitrost tudi navaditi. Na Nizozemskem so tako ugotovili, da je 90 odstotkov vseh smrtnih žrtev v kolesarstvu starejših od 60 let, ki so vozili električna kolesa.

Električno kolo deluje tako kot navaden dvokolesnik, le da ima vgrajen še motor, ki ga poganja baterija. Princip električnih koles je podoben tistemu pri hibridnih avtih, kjer gre za kombinacijo motorja na notranje zgorevanje in elektromotorja, pri kolesih pa motorja, ki ga poganja baterija, in pedaliranja. Vožnja z električnim kolesom v mnogočem spominja na vožnjo skuterja, le da je treba pri kolesu še vedno poganjati pedala.

David Piber iz podjetja Extremevital nam je razložil, da je pri hibridnem kolesarjenju še vedno veliko skeptikov, a se tudi ti hitro omehčajo, ko preizkusijo električno kolo in spoznajo njegovo bistvo. "Poznamo dva tipa kolesarjev. Prvi so tisti, ki so ta trend sprejeli, drugi pa tisti, ki ga v prihodnosti zagotovo še bodo."

Največ ljudi, ki tovrstnih koles ne poznajo, meni, da je to nadomestek za moped, a če pedal ne poganjamo, baterija in motor od sebe ne dajeta energije. Kolikor energije dodajamo, toliko kolo doda in hitreje se vozimo ter premagujemo večje razdalje ali višje hribe. "Zanimiva je zgodba mojega prijatelja. Ko je uporabljal klasično kolo, je imel nižji srčni utrip, kot zdaj, ko uporablja električno kolo," razloži Piber, ki še pravi: "Električna kolesa so odlična za tiste, ki se odločajo, da bodo spet začeli migati. Zaradi pogonskega sklopa boste premagovali klančine, o katerih ste prej zgolj sanjali. Prišli boste do vrha in uživali v vsej gori."

Enostavno polnjenje baterije
Baterije so po navadi skrite v okvir, so integrirane. Ko polnimo, lahko baterijo pri modernejših kolesih vzamemo iz kolesa in jo odnesemo v pisarno, spalnico ali dnevno sobo in jo polnimo kot telefon. Piber pravi, da je baterija, ki bo pri gorskih kolesih zadostovala za od 50 do 70 kilometrov vožnje po razgibanem terenu, pri trekinškem kolesu po mestu pa za 100 kilometrov vožnje, polna v treh urah in pol. Ko zmanjka energije v bateriji, pa se boste morali zanesti na energijo lastnih nog.

Piber dodaja, da je najvišja hitrost pri električnih kolesih omejena na 25 km/h. "Obstajajo tudi kolesa, ki omogočajo hitrosti do 45 km/h, ki pa jih je treba registrirati, brez težav pa se tudi zavarujejo. Vendar pa se z njimi ne moremo peljati po kolesarski stezi, ampak po cesti, skupaj z motorji in avtomobili. Kar ni dobro, saj smo na cesti izpostavljeni večjim nevarnostim kot na kolesarski stezi."

V zadnji Avtomobilnosti smo govorili o hibridnih vozilih, takšnih, ki kombinirajo delo naših nog z elektromotorjem, a nikakor ne zaradi potuhe.