Robert Lešnik je bil gost Tehnološkega paviljona, ki ga organizira ekipa Avtomobilnosti. Foto: Boštjan Podlogar / MMC RTV SLO
Robert Lešnik je bil gost Tehnološkega paviljona, ki ga organizira ekipa Avtomobilnosti. Foto: Boštjan Podlogar / MMC RTV SLO

Z dnem odprtja 24. avtomobilskega slona Slovenije na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je zaživel tudi sejemski multimedijskih oder v Tehnološkem paviljonu Avtomobilnosti. Multimedijski debatni oder je sestavni del Tehnološkega paviljona, ki v stebrni dvorani Gospodarskega razstavišča med trajanjem avtomobilskega salona obiskovalcem ponuja vsebinsko bogat in oblikovno zelo privlačno zasnovan dodatni spremljevalni program. Obiskovalcem se predstavlja enajst različnih vsebinskih sklopov, ki ponujajo podrobnejši pogled v sodobno mobilnosti, o njih pa bodo na multimedijskem odru vsak dan govorili tudi zanimivi gostje.

Živahno odrsko debato smo začeli z Robertom Lešnikom, vodjem zunanjega oblikovanja osebnih vozil Mercedes, s katerim pa nismo govorili zgolj o zunanji oblikovalski estetiki, ampak nas je zanimalo, kaj se skriva pod obliko.

Avto se oblikuje štiri leta vnaprej
Avtomobila brez značaja in prave oblike ne moremo prodati. Lešnika smo vprašali, kako na obliko in značaj vplivajo zahteve, ki jih v oblikovanje prinašajo električni avtomobili, in dobili odgovor, da je značaj zadeva, ki jo je zelo težko načrtovati. Tehnično dobri so vsi avtomobili, lepoto in značaj pa je težko zadeti. Avtomobile oblikujejo vsaj štiri leta v prihodnost, zato je zelo negotovo, kaj bo dejansko prišlo v tem času. Električni avtomobili nastajajo na novih platformah, zato imamo oblikovalcu več možnost spreminjati tudi zunanjo obliko. Njihov cilj je delati lepe avtomobile, če imajo značaj, pa še bolje. Bomo videli čez nekaj let.

Januarja je EuroNCAP še nekoliko zaostril merila za ocenjevanje varnosti pri trkih s pešci. Avtomobili imajo danes zelo različno oblikovane sprednje dele. Verjetno takšne zahteve prinašajo tudi nove izzive pri oblikovanju avtomobilov? Vsekakor prinašajo izzive. Ko je pred osemnajstimi leti začel delati v avtomobilski industriji, so jim sporočili, da čez pet let začenjajo veljati novi zakoni glede varnosti in vsak avtomobil bo spredaj osem centimetrov višji. Prepričani so bili, da bodo zahteve dosegli, a avtomobili lepši prav gotovo ne bodo. Kljub temu jim je uspelo ohraniti tipične Mercedesove oblike in jih celo izboljšati. Prepričan je, da vsi avtomobili na salonu izpolnjujejo te zahteve, a vsak na svoj način. Ima sina, ki je tudi v potencialni nevarnosti, da ga povozi avto, zato se z ukrepi vsekakor strinja.

Kaj pa aerodinamika?
Pri oblikovanju morajo iskati kompromise tudi z ekipami, ki razvijajo aerodinamiko, ki navsezadnje vpliva tudi na odvajanje umazanije. Koliko na to mislijo že v prvi fazi oblikovanja in koliko šele, denimo, po preizkusih v vetrovnikih? Praktično že od prvega dne delajo z inženirji za aerodinamiko in aeroakustiko. Računalniki računajo tudi čez praznike in tudi predlagajo oblike, a za zdaj še niso ustvarili lepega avtomobila. Od prvega dne se torej že izračunava količnik zračnega upora. Oblikovalci so z vetrovnikom povezani s predorom, zato je tudi Lešnik pogosto v vetrovniku. Nekatere zadeve se sicer da simulirati, nekaterih pa ne, denimo oblik vzvratnega ogledala, ki navsezadnje vpliva tudi na hrup.

Več o pogledih Roberta Lešnika na obliko avtomobilov jutrišnjega dne v eni od prihodnjih oddaj Avtomobilnost, v torek pa vas vabimo, da si ogledate prenos torkovega odrskega dogajanja, v katerem bosta voditelja David in Andrej gostila zelo zanimive goste, ki bodo na avtomobilsko varnost pogledali z drugačnega zornega kota.

Matija Janežič