Tipični primer naraščajočega trenda športnih terencev je škoda kodiaq, ki so jo skoraj razprodali še pred uradnim začetkom prodaje. Foto: Škoda
Tipični primer naraščajočega trenda športnih terencev je škoda kodiaq, ki so jo skoraj razprodali še pred uradnim začetkom prodaje. Foto: Škoda
Hyundai tucson
Bi se s svojim športnim terencem zares kdaj podali na teren, ki ga zmore? Foto: Hyundai
Renault megane grandtour
Večino prevozniških nalog lahko povsem suvereno opravijo tudi klasični kombiji. Foto: Renault

Mogoče je najočitnejši primer Škodin novi športni terenec kodiaq, ki je povzročil kar nekakšno nakupovalno mrzlico, saj je slovenski uvoznik za letošnje leto predvideno zalogo skoraj razprodal, še preden je avtomobil zapeljal v prodajne salone. Visoke številke seveda dosegajo tudi drugi športni terenci.

S šestega na tretje mesto
Poglejmo malo statistiko in primerjajmo podatke o nakupih avtomobilov iz lanskega leta in leta 2006. Je kaj razlik oziroma kakšne so? Ko govorimo o avtomobilskih segmentih, sta prvi dve mesti vedno ostali rezervirani za majhne avtomobile in spodnji srednji razred, kjer v Sloveniji tradicionalno kraljujeta renault clio in volkswagen golf, ki sta po prodajnih številkah z manjšimi odstopanji glede na posamezna leta precej trdno usidrana na prvem in drugem mestu. Od tu naprej pa je precej drugače. Če pogledamo športne terence, so se ti leta 2006 uvrstili šele na šesto mesto, pred njimi pa so bila po prodaji poleg majhnih in avtomobilov iz spodnjega srednjega razreda lahka gospodarska vozila, majhni enoprostorci in avtomobili iz zgornjega srednjega razreda. Mogoče bi bila slika še nekoliko drugačna, če enoprostorci zaradi njihovega pomena tedaj ne bi bili že ločeni med majhne in velike. Veliki so se uvrstili na deveto mesto, za minije in srednji razred.

Do lanskega leta je segment športnih terencev tako zrasel, da so v statistiki o prodaji razvrščeni kar v štiri podskupine, srednje, majhne, prestižne in velike. Prav srednji športni terenci so se v statistiki prodaje uvrstili na tretje mesto, tik pred majhne enoprostorce na četrtem mestu. Precej visoko na devetem mestu so tudi majhni športni terenci, pri katerih pa gre šele za nastajajočo vrsto, ki bo svoj polni obseg verjetno šele dosegla. Njihov najbolje prodajani predstavnik renault captur se je denimo uvrstil na peto mesto, za renault clio, volkswagen golf, škodo octavio in volkswagen polo, dacia duster pa je na sedmem mestu za oplom astro. Kot edini enoprostorec se je med prvih dvajset najbolje prodajanih avtomobilov uvrstil le volkswagen touran. Športnih terencev oziroma križancev je tu šest. Drugače je bilo leta 2006, ko sta bila med prvimi dvajsetimi prodanimi modeli dva enoprostorca, renault scenic in citroën xsara picasso, športnega terenca pa nobenega.

Prednosti in slabosti
Kaj torej ljudi pripravi do tega, da se odločijo za nakup športnega terenca namesto denimo limuzine, kombilimuzine, kombija ali enoprostorca podobnega velikostnega razreda. Poleg vsekakor privlačne oblike in občutka moči ter povečane varnosti so tu še lažje vstopanje na dvignjene sedeže in pokončnejše sedenje, kar cenijo predvsem starejši, zaradi višjega položaja voznika je boljši tudi razgled naokoli. Tudi motorji so običajno močnejši kot v podobnih avtomobilih iz drugih segmentov, k privlačnosti pa pripomore tudi možnost štirikolesnega pogona, čeprav se večina kupcev še vedno odloči za dvokolesnega. Načeloma so boljše tudi prevozniške zmožnosti in možnosti vleke prikolic, kar pa ne velja nujno, saj se s solidnimi prevozniškimi in vlečnimi zmogljivostmi ne nazadnje pohvali tudi marsikateri kombilimuzina, kombi ali enoprostorec. A z njimi se denimo težko odpravite na terensko vožnjo, ki jo načeloma zmore vsak športni terenec, če seveda ne pretiravate. V praksi jih velika večina vendarle nikoli ne izkusi česa zahtevnejšega od lepo urejenega makadama ali slabo vzdrževane dovozne poti do počitniške hiše.

A tu je tudi precej stvari, ki govorijo proti nakupu športnih terencev. Načeloma so dražji od primerljivih avtomobilov iz drugih segmentov, kljub povečanim zunanjim meram so lahko manj prostorni, večja teža, štirikolesni pogon in močnejši motorji prinašajo višje cene registracij in zavarovanja, tudi gume so večjih dimenzij in zato dražje, pa še kaj se najde. Tudi poraba goriva, predvsem tedaj, ko se športni terenec pretežno vozi po mestnem okolju, je lahko precej večja od tiste, ki je navedena v uradnih podatkih, vsekakor pa večja kot pri primerljivem kombiju. Ne nazadnje so športni terenci tudi nekoliko višji, zato se med vožnjo skozi ovinke v vsakem primeru bolj nagibajo.

Razlogov za in proti je torej precej in vsak voznik se mora odločiti, ali mu športni terenci, kljub agresivnemu prepričevanju tržnikov, da so prava stvar, tudi zares ustrezajo. Mogoče pa je povsem dovolj tudi klasični kombi ali pa celo kombilimuzina?

V zadnji oddaji Avtomobilnost smo pod drobnogled vzeli stroške lastništva avtomobila.

Matija Janežič