Brane Širok razlaga, kako se je lotil projekta postavitve vetrovnika v Planici. Foto: Avtomobilnost
Brane Širok razlaga, kako se je lotil projekta postavitve vetrovnika v Planici. Foto: Avtomobilnost

Vetrovnike tako že vrsto let uporabljajo tako avtomobilski proizvajalci kot tudi različna dirkalna moštva, prav nič pa ne zaostajajo tudi kolesarske ekipe. Za nekdanjega prvaka na kolesarski dirki Tour de France, Grega LeMonda, so tako denimo že leta 1990 v vetrovniku preizkušali takratno krmilo, ki naj bi imelo izboljšane aerodinamične lastnosti. Zato ne preseneča, da bodo v vetrovnikih trenirali tudi naši smučarski skakalci.

Ker je uporaba vetrovnikov navadno razmeroma draga, jo pogosto nadomešča ali pa dopolnjuje uporaba računalniških modelov, a ti ne morejo nadomestiti izkušnje, ki jo padalcem in smučarskim skakalcem prinese vetrovnik. Prednost treniranja z uporabo vetrovnika sloni predvsem na tem, da lahko športnik preizkuša različne drže in manevre brez časovne omejitve, zato lahko v zgolj nekaj urah nabere izkušnje, ki bi jih sicer pridobil šele z nekaj sto skoki. Obema omenjenima skupinama je možnost kakovostnega treninga zagotovil nov vetrovnik, ki bo pripomogel tudi k prihodnjim vrhunskim rezultatom naših športnikov.

V Planici inovativno zasnovan vetrovnik
Posebnost vetrovnika v Planici sloni na domiselni zasnovi, zaradi katere je sistem mogoče uporabljati kot vertikalni in horizontalni vetrovnik. Pravzaprav je celoten sistem zasnovan tako, da bo omogočal sočasno uporabo vertikalnega in horizontalnega dela in zato velja v splošnem za prvi tovrsten vetrovnik.

Izvedba unikatne zasnove je terjala skrbno načrtovanje in izbiro posameznih komponent, obenem pa je dodatno mero inovativnosti zahteval tudi aerodinamično neugoden prostor, ki so ga za vetrovnik predvideli arhitekti. Hitrosti vetra med 190 in 240 kilometri na uro v prostoru, namenjenem padalcem, ter med 110 in 160 kilometri na uro v prostoru, kjer bodo trenirali skakalci, bosta zagotavljala dva velika ventilatorja s skupno močjo 2.000 kilovatov. Ob upoštevanju velike količine električne energije, ki je potrebna za delovanje, in delovnih ur ljudi, ki zagotavljajo nemoten potek vseh procesov, si ni težko predstavljati, da so stroški delovanja veliki, zato opisana zasnova prinaša prednosti tudi na ekonomskem področju. Ob istočasni uporabi obeh prostorov bodo stroški obratovanja za posamezen prostor nižji.

Vzemite si nekaj minut časa in si oglejte ekskluziven pogovor z dekanom Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, Branetom Širokom, ki nam je osvetlil ozadje nastajanja vetrovnika in izzive, s katerimi se je srečal.