Manuella je za svojo prvo skladbo napisala besedilo, glasbo je prispeval Kevin Koradin, kot producent pa se je podpisal nizozemski producent Clifford Goilo. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Manuella je za svojo prvo skladbo napisala besedilo, glasbo je prispeval Kevin Koradin, kot producent pa se je podpisal nizozemski producent Clifford Goilo. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Manuella Brečko
Prva pesem Manuelle Brečko Il Futuro govori o borbi 'malega' človeka in občutkih, ki jih vsi doživljamo iz dneva v dan. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Po Misiji Evroviziji, ko sem se predstavila našim ljudem, pa se je odprlo novo poglavje, tisto, ki sem ga čakala vse življenje.

Manuella Brečko
Manuello so starši na njeni glasbeni poti vedno spodbujali in jo že v rani mladosti vpisali v glasbeno šolo. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

V enem trenutku sem pomislila, kako blizu sem bila finalu in Evroviziji. Po drugi strani pa sem bila zelo zadovoljna z doseženim in vesela za priložnost, ki sem jo dobila, da sem se predstavila Sloveniji. Predvsem zato, da so me lahko spoznali in da ni bilo treba glasbene poti graditi čisto "iz ničle", čeprav se že vse življenje trudim in se ukvarjam samo z glasbo, vseeno tega ljudje ne vedo.

Manuella Brečko
Manuella se spogleduje predvsem z modernim popom. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Ne, ni bilo čisto tako, da bi jaz samo prišla v studio in odpela vokal. Sama v sebi čutim ustvarjalnost in brez tega ne bi mogla ustvarjati. Da bi samo prišla v studio in odpela vokal - to ni zame.

Kevin Koradin
Pri snemanju prve skladbe ji je na pomoč priskočil pevec skupine Tide, Kevin Koradin. Foto: Jani Ugrin

Vseeno pa mi je najbolj pomembno, da ostanem zvesta svoji glasbi, ki jo imam rada. In da ustvarjam, kar si želim sama. Ne zato, da bo bolj poslušljivo. Seveda je pomembno, da je poslušljivo, ampak moje glavno vodilo ni, da ustvarjam glasbo samo zato, da bi bila zvezdnica.

Manuella Brečko
Simpatična svetlolaska, ki je diplomirala iz produkcije v snemalnem studiu. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Ne. Ni dovolj, če čakaš. Veliko je, če rečeš, da boš, in potem vztrajaš pri tem, ker si to res želiš. Je pa vmes veliko trdega dela. Po navadi je videti, kako je pevki lepo: "Pride malo na oder in uživa." Žal ni tako.

Manuela Brečko
Gledalcem Misije Evrovizije se je med drugim v spomin vtisnila zaradi izvedb skladb, kot je Something in the Water itd. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

V letu, ko je bila malce manj prisotna v medijih kot v času nastopanja v oddaji Televizije Slovenija, se je posvetila glasbenemu ustvarjenju. Svoje moči je združila s 'frontmanom' skupine Tide (ki bo 8. februarja nastopila kot predskupina Slashu v Hali Tivoli) Kevinu Korandinu in ustvarila svojo prvo skladbo - Il Futuro.

"Nekajkrat sem se vprašala, ali sem se res morala spustiti v to (smeh). Ampak na koncu sem bila zadovoljna. Lep je občutek, ko zapoješ svoje besede in poveš ljudem točno to, kar si jim želel predati," je priznala pevka.

Kaj vse je še povedala v pogovoru za MMC, si lahko preberete spodaj.


Dobro leto mineva od vašega slovesa od oddaje Misija Evrovizija, kjer ste prišli vse do polfinala. Kaj vse se je v tem letu spremenilo za vas?
Bilo je nekako takole: vse otroštvo in mladost sem pisala poglavja v svoji knjigi želja, povezana le z glasbo. Po Misiji Evroviziji, ko sem se predstavila našim ljudem, pa se je odprlo novo poglavje, tisto, ki sem ga čakala vse življenje. Začeli so se nastopi na večjih odrih in ustvarjanje avtorske glasbe. Začela sem živeti tako, kot sem želela. Zdaj je ostalo le še trdo delo in za njim neprecenljivi občutki, ko ti nekaj uspe.

Kaj se zgodi prve ure po tem, ko tekmovalec izpade iz oddaje?
Prve ure? Nič. Greš domov in se spočiješ. Ponosen si nase, da ti je uspelo priti tako daleč. Konec koncev sem prišla do polfinala. Šele po izpadu dojameš, kaj se ti je zgodilo. Prej si vpet v same priprave in se ne ukvarjaš toliko s tem, kaj se ti dogaja, ampak te skrbi, da boš opravil zastavljene naloge po svojih najboljših močeh. In ko izpadeš, prespiš vse skupaj, se šele začne trdo delo.

Ste kaj obžalovali, da pozneje niste prišli še v finale, ali vam je bolj ustrezala pot, ki je sledila po izpadu v polfinalu?
In eno in drugo. V enem trenutku sem pomislila, kako blizu sem bila finalu in Evroviziji. Po drugi strani pa sem bila zelo zadovoljna z doseženim in vesela za priložnost, ki sem jo dobila, da sem se predstavila Sloveniji. Predvsem zato, da so me lahko spoznali in da ni bilo treba glasbene poti graditi čisto "iz ničle", čeprav se že vse življenje trudim in se ukvarjam samo z glasbo, vseeno tega ljudje ne vedo. Oddaja je bila dobra iztočnica.

S katerimi nekdanjimi sotekmovalci ste ostali v stiku po koncu oddaje?
Skoraj z vsemi osmimi finalisti, Gašperjem, Brino, Niko, Floro, Evo, dvojčicama ... Z enimi malo več, z drugimi manj. Imamo pa družbena omrežja in smo vsi ostali v stiku. Smo kot mala družinica (smeh).

Komu najraje prisluhnete?
Vsi prisluhnemo vsem, saj smo vsi iz iste družine (smeh).

Zdaj je zunaj vaš singel Il Futuro. Kako ste začeli sodelovati s Kevinom Koradinom?
Bila sem povabljena na promocijo videospota, ki je bil od Jacoba Kapusa. Tam sem se spoznala tudi s Kevinom, ki je bil tudi avtor glasbe Jacobove skladbe Spread the Love. Med nama se je razvila debata. Precej enaka stališča sva imela o glasbi. Razložila sem mu seveda, kakšno glasbo želim ustvarjati, in ker me je Kevin takoj razumel, sva se dogovorila za sodelovanje. Tako sem mu zaupala svojo prvo skladbo.

Koliko je vas v Il Futuro? Koliko ste imeli vi vpliva pri nastajanju skladbe? Ali je bil to bolj vodljiv proces, kjer ste samo odpeli vokal?
Ne, ni bilo čisto tako, da bi jaz samo prišla v studio in odpela vokal. Sama v sebi čutim ustvarjalnost in brez tega ne bi mogla ustvarjati. Da bi samo prišla v studio in odpela vokal - to ni zame. Kevin je naredil skladbo in nato smo dodelali skladbo do mere, da smo vsi bili zadovoljni. Tudi besedilo sem sama napisala, ker se mi zdi zelo pomembno, da poješ tisto, kar res čutiš. Zaupala sem si, čeprav je bilo to prvič. Nekajkrat sem se vprašala, ali sem se res morala spustiti v to (smeh). Ampak na koncu sem bila zadovoljna. Lep je občutek, ko zapoješ svoje besede in poveš ljudem točno to, kar si jim želel predati.

Koliko je na začetku takih ljudi, ki pridejo do vas in kar naenkrat vedo, kaj je najbolje za vas?
Ja, seveda jih je kar nekaj. Verjetno je tako na vsakem področju, sploh pa v umetnosti in glasbi. To so večinoma ljudje, ki se s tem ukvarjajo že vrsto let in so bolj izkušeni. Vsak ti lahko da nekaj dobrih pa tudi slabih nasvetov. Nekako najbolje zaupam sama sebi in poslušam izkušene ljudi. To združim in poskušam vedno narediti najbolje. Vseeno pa mi je najbolj pomembno, da ostanem zvesta svoji glasbi, ki jo imam rada. In da ustvarjam, kar si želim sama. Ne zato, da bo bolj poslušljivo. Seveda je pomembno, da je poslušljivo, ampak moje glavno vodilo ni, da ustvarjam glasbo samo zato, da bi bila zvezdnica. Glavno vodilo mi je, da ljudem predam to, kar nosim v sebi. Želim si, da bi uživali z mano v moji glasbi.

S Koradinom sta postregla s precej modernim popizdelkom, je to tudi zvok, ki ga boste gradili naprej?
Ja, verjetno. Tu sem se našla - v popularnem pop-rocku. Že od nekdaj zelo rada poslušam italijanski pop-rock. Ne morem pa reči, da bom to počela vse življenje. Bodo pa zagotovo vse življenje v mojih skladbah kitare in rockerski prizvok. Želim si ustvarjati moderno pop-rock glasbo.

Sami prihajate iz Laškega, kako to, da ima za vas tak vpliv italijanski pop-rock?
Vedno sem imela odprte oči za vso glasbo in željo, da sem raziskovala. Ni važno, od kod prihajaš. Ampak rada poslušam vso svetovno glasbo, ne samo italijansko. Je pa res, da sem živela štiri leta na meji z Italijo. Mogoče je tudi nekaj na tem (smeh).

Kaj je bil tisti sprožilec, ko ste si rekli: "Pela bom in to želim početi v življenju!"
Pri meni se je to zelo hitro začelo. Imam celo posnetek, kjer sem stara leto in pol in sem že pela in plesala pred kamero. Nekako mi je bilo že gensko predano. Tudi moji starši in stari starši so glasbeno nadarjeni. In to so prenesli name. Odkrili so, da imam rada glasbo in da nosim v sebi ritem. Zato so me vedno spodbujali. Tako se je začelo: glasbena šola, nastopi, sanjarjenje, odri ...

Je danes dovolj, da rečeš, da boš pevka in potem čakaš?
Ne. Ni dovolj, če čakaš. Veliko je, če rečeš, da boš, in potem vztrajaš pri tem, ker si to res želiš. Je pa vmes veliko trdega dela. Po navadi je tako, da je videti, kako je pevki lepo: "Pride malo na oder in uživa." Žal ni tako. V ozadju je veliko dela, ampak, če to rad počneš, tudi to ni nobena težava. Vzame pa ti veliko časa in zahteva veliko odrekanja.

Kaj trenutno sestavlja vaš repertoar na nastopih?
Moj repertoar ... To, kar rada poslušam - pop-rock. Pojem tudi druge žanre in jih vadim. Nastopam tudi s skladbami s Slovenske popevke, nič mi ni tuje. Ampak pojem predvsem to, kar poslušam. Med njimi svetovne uspešnice. Rada poslušam Pink, Kings of Leon, Anouk, Emma Marrone ... Vse, kar je za žur in mi leži na duši. Imam tudi zelo dober spremljevalni bend in najraje izvajam te skladbe z njimi v živo, da ga "žge" (smeh).

Kljub vsemu ste še vedno začetnica. Koliko boste zdaj gradili na zvoku in koliko na vizualni podobi?
Oboje je pomembno. Ampak želim ostati, to kar sem. Seveda se človek čez čas spreminja. Jaz si bom poskusila ostati zvesta, ker se mi zdi, da je to najbolj pomembno. Sploh začetki so zelo težki, ker te včasih malo odnese, ker si v dvomih, kaj je prav in kaj ne. Iščeš se. Mlad si in neizkušen. Potem ko najdeš svoj mir v sebi in se zaveš, da želiš samo ustvarjati, je to najlepši in radosten občutek.

Konkretno: lahko pričakujemo razgaljeno Manuello Brečko, samo zato, da bo prišla do pozornosti?
Zagotovo ne. Sem to, kar sem. Če bo kdaj malo večji dekolte, to ne bo zato, ker bom nase usmerjala pozornost, ampak zaradi svojega počutja in mode ...

Zakaj po novem Manuella z dvema l-jema?
Všeč mi je. Ima lep prizvok, ki ustreza moji duši. Pravtako pa je moja največja oboževalka prav moja dveletna nečakinja Zoya, ki me, odkar govori, kliče "Ella". Tako sem ugotovila, da zelo lepo in iskreno zveni (smeh).

Skladbo Il Futuro lahko poslušate spodaj.

Po Misiji Evroviziji, ko sem se predstavila našim ljudem, pa se je odprlo novo poglavje, tisto, ki sem ga čakala vse življenje.

V enem trenutku sem pomislila, kako blizu sem bila finalu in Evroviziji. Po drugi strani pa sem bila zelo zadovoljna z doseženim in vesela za priložnost, ki sem jo dobila, da sem se predstavila Sloveniji. Predvsem zato, da so me lahko spoznali in da ni bilo treba glasbene poti graditi čisto "iz ničle", čeprav se že vse življenje trudim in se ukvarjam samo z glasbo, vseeno tega ljudje ne vedo.

Ne, ni bilo čisto tako, da bi jaz samo prišla v studio in odpela vokal. Sama v sebi čutim ustvarjalnost in brez tega ne bi mogla ustvarjati. Da bi samo prišla v studio in odpela vokal - to ni zame.

Vseeno pa mi je najbolj pomembno, da ostanem zvesta svoji glasbi, ki jo imam rada. In da ustvarjam, kar si želim sama. Ne zato, da bo bolj poslušljivo. Seveda je pomembno, da je poslušljivo, ampak moje glavno vodilo ni, da ustvarjam glasbo samo zato, da bi bila zvezdnica.

Ne. Ni dovolj, če čakaš. Veliko je, če rečeš, da boš, in potem vztrajaš pri tem, ker si to res želiš. Je pa vmes veliko trdega dela. Po navadi je videti, kako je pevki lepo: "Pride malo na oder in uživa." Žal ni tako.