Foto:
Foto:
Vajgl se zavzema za uravnotežen sporazum in enakovredno popuščanje razvitih in nerazvitih.
V mehiškem Cancunu sodelujočim ni uspelo najti dogovora.
Cvikl: Slovenija nima zadržkov glede predloga finančne perspektive EU-ja za obdobje 2007-2013.

Vendar pa mora komisija, predvsem pod pritiski Francije, na pogajanjih v Ženevi, ki bodo potekala v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), zahtevati bolj uravnotežen sporazum.

Ključno je vprašanje kmetijstva in izvoznih nadomestil, ki naj bi se jim popolnoma odrekli. EU od drugih partneric zahteva jasna stališča glede teh koncesij, saj so bile njihove napovedi neoprijemljive.

Vajgl za uravnotežen sporazum
Zunanji minister Ivo Vajgl je dejal, da se Slovenija zavzema za uravnotežen sporazum in da vztraja pri enakovrednem popuščanju razvitih in nerazvitih držav.

Minister se še zavezma za znižanje cen industrijskih izdelkov in predvsem za liberalizacijo storitev. Pri izvoznih spodbudah v kmetijstvu morajo po besedah Vajgla vse države sprejeti take obveznosti, kot jih je Evropska unija.

Uspeh pogajanj v Ženevi v večji meri odvisen od EU-ja
Uspeh pogajanj v Ženevi, ki se začenjajo v torek, bo precej odvisen od položaja EU-ja, kajti Unija je na tisti pogajalski strani, ki mora privolilti v odpravo izvoznih subvencij za kmetijske izdelke in znižanje uvoznih tarif.

Če tokratna pogajanja - na njih bodo članice WTO-ja skušale doseči to, kar jim ni uspelo septembra lani v mehiškem Cancunu - ne bodo uspešna, bo v pogovorih nastal večmesečni zastoj, predvsem na račun novembrskih predsedniških volitev v ZDA in menjave Evropske komisije, ki v trgovinskih vprašanjih predstavlja EU.

O proračunu EU-ja brez vsebinske razprave
Sicer pa je na srečanju zunanjih ministrov evropska komisarka Michaele Schreyer predstavila tudi finančno perspektivo EU-ja za obdobje 2007-2013. Kot je pojasnil evropski minister Milan M. Cvikl, na srečanju o predlogu niso razpravljali vsebinsko. Cvikl je še dejal, da se Slovenija s predlogom Evropske komisije strinja in za zdaj nima zadržkov.

Slovenija je tudi pozdravila nekatere spremembe v proračunu, predvsem pa mehanizme, ki omogočajo učinkovitejšo porabo denarja in vključitev sredstev za nadaljevanje širitvenega procesa ne le za Romunijo in Bolgarijo, ampak tudi za Hrvaško in Turčijo. Slovenija po besedah ministra podpira še uvedbo splošnega korekcijskega mehanizma in odpravo t. i. britanskega proračunskega popusta ali rabata.