Pred izraelskim zaporom v Aškelonu se je zbralo precej protijedrskih aktivistov iz celega sveta, za katere je Vanunu junak.

Za večino Izraelcev pa je Vanunu izdajalec, saj je svetu razkril, da ima Izrael jedrsko orožje. Na 18 let zapora je bil obtožen, ker je tožilec presodil, da še vedno ve preveč tajnih podatkov.

"Ponosen sem in srečen, da sem naredil, kar sem," je dejal Vanunu in Izraelu svetoval, da nima potrebe po jedrskem orožju in da naj odpre jedrski reaktor v Dimoni za mednarodne inšpektorje. Obenem je zatrdil, da ne poseduje več nobene skrivnosti". "Izraelu nočem več škoditi," je dodal. "Sedaj bi rad začel živeti le zase," je zatrdil Vanunu.

Izraelska tajna služba ga je v tujini ugrabila
Mordekaj Vanunu je bil med leti 1976 in 1985 zaposlen kot tehnik v izraelskem jedrskem reaktorju Dimona. Ko je ugotovil, da tam tajno izdelujejo tudi jedrsko orožje, je leta 1986 za londonski časnik Sunday Times to tudi razkril. Podatke je podkrepil s fotografijami, ki so svetu razkrile, da ima Izrael jedrsko orožje. Izrael je imel tedaj že okoli 200 jedrskih konic.

Vanunuja so 30. septembra 1986 zvabili iz Londona v Rim, kjer ga je izraelska tajna služba ugrabila in zvleka nazaj v Izrael. Na tajnem sojenju je bil obsojen na 18 let zapora zaradi izdaje in vohunjenja. Prvih enajst let je preživel popolnoma izolirano - le z občasnimi obiski svojcev, odvetnika in duhovnika.

Izrael naj bi do leta 1986 nakopičil skoraj dvesto jedrskih konic
Izrael ni nikoli uradno priznal, da razpolaga z jedrskim orožjem, in že od začetka svojega jedrskega programa v 60-ih letih prejšnjega stoletja vodi politiko jedrske dvoumnosti. Gre za politiko zastraševanja oziroma odvračanja morebitnih napadalcev, v skladu s katero država sicer dopušča možnost, da jedrsko orožje ima, hkrati pa tega nikoli nedvoumno ne prizna.

Gibalo izraelskega jedrskega programa po drugi svetovni vojni je bilo prizadevanje, judovski narod na vsak način zavarovati pred ponovnim holokavstom. Jedrsko orožje naj bi bilo tudi edina zares učinkovita obramba Izraela pred sovražnimi in močnejšimi sosednjimi arabskimi državami. Tudi nekdanji izraelski premier in Nobelov nagrajenec za mir Šimon Perez, ki velja za arhitekta izraelskega jedrskega programa, je večkrat poudaril, da gre pri tem za vprašanje obstoja.