Hanžek, ki je predstavil svoje letno poročilo za minulo leto, ocenjuje, da so eno večjih težav na področju varstva človekovih pravic predstavljali izbruhi konfliktov in nestrpnosti, ki so bili najbolj opazni pri zapletih z izbrisanimi in gradnjo islamskega centra, čeprav naj to še zdaleč ne bi bili osamljeni primeri.

Letno poročilo je Hanžek predal predsedniku DZ-ja Borutu Pahorju, ki mu je zagotovil, da bo parlament o poročilu razpravljal že na junijski seji.

Politika porabila preveč energije
Politika je porabila preveč energije za reševanje problematike, ki bi morala biti že rešena, zaplete v zvezi z izbrisanimi ocenjuje ombudsman. Zapleti z izbrisanimi so se po njegovem mnenju vlekli zaradi odločbe ustavnega sodišča, cincanja vlade in prihajajočih volitev. Odlaganje zadev naj bi težave le še poglobilo, nestrpnost pa naj bi se stopnjevala. Vlada naj še ne bi imela razčiščene strategije protidiskriminacijskega delovanja, ocenjuje varuh. Zato bi bila po njegovem mnenju nujna ustanovitev institucije za izobraževanje o človekovih pravicah.

Prevelika toleranca do nestrpnosti
Hkrati pa Hanžek opozarja na tudi na preveliko toleranco do nestrpnosti, saj izjave nekaterih politikov pozivajo k njej, to pa bi bilo treba sankcionirati. Odnos države in tudi zakonodajalca do človekovih pravic in pravne države kaže tudi dejstvo, da je ob koncu leta kar deset odločb ustavnega sodišča, s katerimi je ugotovilo neustavnost zakonov, še čakalo na izvršitev, najstarejša med njimi že osem let. Nesprejemljivo je, da državni zbor s takim ravnanjem kaže brezbrižnost do najvišje sodne institucije, ki skrbi za varstvo človekovih pravic, je še zapisal ombudsman.

Varuh človekovih pravic je sicer v lanskem letu obravnaval štiri odstotke manj primerov kot leto prej oziroma 3.208 zadev. Med njimi je bilo 2.754 odprtih zadev v letu 2003, 403 prenesene zadeve iz 2002 ter 51 ponovno odprtih zadev v letu 2003. Največ, kar 28 odstotkov, jih je varuh obravnaval s področja sodnih in policijskih postopkov, 19 odstotkov s področja upravnih zadev, 14 odstotkov pa s področja socialne varnosti.