Že vrabci čivkajo, da slovenske barve na letošnjem Evrosongu predstavlja Alenka Gotar. A o 30-letni operni pevki še vedno ne vemo veliko, saj se je na slovenski popsceni kot meteor pojavila šele februarja, ko je na Emi pometla s tekmeci.

Poleg nje bodo na odru, sicer umaknjeni v ozadje in stran od močnih luči, kot sence stali Rudi Bučar, Andrej Babić, Polona Furlan, Martina Majerle in Amira Hidić, ki bodo prispevali svoj košček k celotni izvedbi skladbe. Kdo so torej pevci, ki podpirajo letošnjo slovensko pesmijo, ki je bila v Helsinkih odlično sprejeta?

Njene pesmi, njene sanje
Temnolasa očarljiva svobodna umetnica Alenka Gotar je že od malih nog vedela, da bo njeno življenje zaznamovano z glasbo. Opravila je nižjo glasbeno šolo, kjer se je učila klavir in kitaro. V srednji šoli je imela polne roke dela, saj je poleg gimnazije Poljane hkrati nabirala znanje solopetja tudi na srednji glasbeni in baletni šoli. Po maturi je odšla v tujino, najprej v Švico, nato pa še v Salzburg, kjer je pred sedmimi leti tudi pridobila diplomo iz solopetja. A to ji še ni bilo dovolj, študij je nadaljevala, hkrati pa se izobraževala po drugih evropskih mestih. Danes je Alenka koncertna solistka, ki sodeluje z različnimi orkestri in komornimi skupinami doma in v tujini, občasno tudi z ansamblom SNG Opera in balet Ljubljana.

Andrej ve, kako to gre ...
Drugi najpomembnejši član šesterice je nedvomno postavni Rečan Andrej Babić, ki je avtor tako glasbe kot besedila skladbe Cvet z juga. Izkušeni evrosongovski maček Andrej več kot očitno zna zaigrati na strune občinstva, saj mu je kar trikrat v zadnjih štirih poskusih uspelo odnesti zmago na državnih izborih. Leta 2003 je napisal lahkotno popskladbo za takrat 16-letno Claudio Beni, ki je zastopala "šahovnico" na Evrosongu v Rigi in osvojila solidno 15. mesto. Čez dve leti se je Babić preselil nekoliko južneje, v Bosno in Hercegovino. Tri plavolaske, združene pod imenom Femminem, na državnem izboru niso imele prave konkurence, s pesmijo Zovi/Call Me pa so državo zastopale v Kijevu. Bile so simpatične, še zdaleč pa niso dosegle lanskega uspeha balade Lejla skupine Hari Mata Hari, ki je osvojila "bronasto medaljo" in velja za najboljšo uvrstitev te države do zdaj. Babić je v preteklih dveh letih sodeloval tudi na naši Emi, obakrat s Sašo Lendero, in sicer pri skladbah Metulj in Mandoline.

Istran od glave do pet
Rudi Bučar je ime, ki "zastopa" drugi moški spremljevalni vokal. Gre za istrskega godca in pevca, ki se lahko pohvali tudi z dvema samostojnima albumoma Kapot in Kambiament, na katere je uvrstil istrske ljudske pesmi. Težko ga je videti brez kitare v rokah, z lahkoto pa ga opazi vsak kolikor toliko redni obiskovalec slovenskih koncertov, saj je sodeloval ali še sodeluje s celo četico naših glasbenikov.

Plavolasa ljubiteljica San Rema
Ostane še cvet treh plavolask, od katerih nam je nedvomno najbolj znano ime Polona Furlan. Visokorasla Ajdovka je nase najprej opozorila leta 1999, ko se je takrat še v skupini predstavila na Novi sceni festivala Melodij morja in sonca, nagrado za najboljšo debitantko pa odnesla tudi na Slovenski popevki. Kmalu je zakorakala na samostojno pot, kjer je sodelovala na vseh najpomembnejših slovenskih festivalih, največkrat pa je prepevala pesmi svojih "glasbenih očetov", primorske naveze Drago Mislej-Danilo Kocjančič.

Martina in Amira - lep glas in privlačen stas
Še ena Rečanka v slovenski postavi je Martina Majerle, ki se lahko pohvali s celo vrsto sodelovanj in spremljevalnih vokalov. Nekaj časa je bila tudi lepša polovica dueta Atmospheric, ki je izvajal "ambientni elektropop", še prej pa je bila pevka zasedbe Putokazi. Amira Hidić, tudi znano ime hrvaške scene in želja množice izvajalcev za odpete spremljevalne glasove, zakrožuje peterico Alenkinih "pomočnikov".

Anja Pavlič