Pevka se je prvič predstavila širši javnosti v oddaji Misija Evrovizija, kjer je ostala pred superfinalom. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Pevka se je prvič predstavila širši javnosti v oddaji Misija Evrovizija, kjer je ostala pred superfinalom. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Namesto izdajanja albumov se drži formule izdajanja singlov. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

V Sloveniji moraš vztrajati pri slovenščini. Če ne boš imel pri nas slovenskih pesmi, kdo te bo poslušal?! To je zame prioriteta, saj je Slovenija moj trg.

21-letnica poudarja, da je na prvem mestu študij, toda vedno je prostor za glasbo. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Če povem po resnici, sem se od Misije Evrovizija naučila, da ne berem komentarjev. Takrat sem zelo trpela zaradi njih. Na začetku sem jih veliko brala, saj me je zanimalo, ali bom ljudem všeč ali ne. Upala sem, da jim bom, ker sem to, kar sem. Ampak potem so se začeli vrstiti kakšni grdi komentarji, kot so, da sem avša itd., in to me je na začetku zelo prizadelo, tudi prejokala sem veliko. Vendar zdaj vem, da ne morem vsem ugajati, pač, nekaterim si všeč, nekaterim nisi.

Namesto nastopanja na Emi 2011 je prišla pod okrilje producenta Raaya, s katerim sta skupaj najprej ustvarila skladbo Čas za nas. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

O, ko sem bila majhna, sem zelo rada poslušala Hajdi in pa Nušo Mecilošek, ki je bila zelo popularna pri nas v Prekmurju ... Nekje v podstrešju še hranim kasete obeh (smeh). Ampak po mojem mnenju je ta predhodna faza v Sloveniji nepotrebna, tudi zato, ker so vse te naše otroške pevke, ki so izstopale iz anonimnosti oz. ki so bile popularne, zelo hitro končale kariero. Tudi sama sem bila že na tej poti, da bi v zgodnjem otroštvu začela snemati pesmi, vendar se starša nista odločila za ta korak, ker sta menila, da to lahko škodi mojemu otroštvu. Kar je verjetno tudi res.

Manca Špik, Nika Zorjan, Lea Sirk
Zorjanova je bila poleg Mance Špik, Leje Sirk in Raaya del spremljevalne ekipe Tinkare Kovač na letošnjem izboru za pesem Evrovizije. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

Zelo sem navezana na Raaya in sem mu hvaležna, da me je vzel pod svoje okrilje. Brez njega ne bi bila tu, kjer sem. Poleg tega pa sem hvaležna tudi Marjetki, ki je moja učiteljica solopetja. Če bi se razšli, bi bil zame velik šok. A hkrati tudi izziv. Hočem ves čas živeti z glasbo, saj je glasba zame življenje. In se hočem celo življenje preživljati z njo. Zdaj sem res študentka in tega še ne morem početi, toda v prihodnosti upam, da bom lahko. Nikoli ne bom obupala.

Nika Zorjan in Raay
Nad njeno kariero že od samega začetka bdi producent Raay. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

S prvim rezultatom se je predstavila pred tedni, ko je izdala nov singel Po dežju. "Če bi se zdaj odločila, da izdam album, bi morali na hitro narediti deset skladb in vprašanje je, koliko izmed njih bi prišlo do poslušalcev. Prepuščam se toku življenja. Nikamor se mi ne mudi," je pojasnila v pogovoru za MMC Zorjanova.

V naslednjih dneh bo odpotovala za nekaj dni na oddih v New York, po vrnitvi pa že načrtuje izdajo singla v angleščini. A vseeno vztraja: "Slovenija je moj trg."

Več pa si lahko preberete spodaj.


Skladba Po dežju je v zadnjih tednih postala ljubljenka radijskih postaj. Na nekaterih lahko skladbo slišimo tudi večkrat v eni uri. Koliko je po vašem mnenju pomembno večkratno predvajanje, da se skladba "vtisne" v spomin?
Če je poslušalcu pesem všeč, je dovolj, da jo enkrat sliši in si jo zapomni. Je pa res (tudi sama pri sebi opažam), da ti včasih nekatere pesmi niso takoj všeč in šele, ko jih slišiš večkrat ti dejansko postanejo dobre in s tega stališča je večkratno predvajanje odlično za "vtis" pesmi v spomin.

Zakaj vztrajate pri izdajanju singlov?
Z ekipo smo se že na začetku odločili, da ne bomo delali albumov, ampak se bomo osredotočili na izdelovanje singlov. To pa zato, ker se na žalost danes albuma niti ne splača izdati. Raje smo osredotočeni na izdajanje singlov, kar se vidi pri sami izdelavi: delamo ga dalj časa, izpopolnjujemo ga do zadnjih podrobnosti … Če bi se zdaj odločila, da izdam album, bi morali na hitro narediti deset skladb in vprašanje je, koliko izmed njih bi prišlo do poslušalcev. Prepuščam se toku življenja. Nikamor se mi ne mudi.

Glede na to, da je Po dežju naredil Raay, koliko je vas v skladbi? Kakšen je vaš vložek?
Singel smo začeli snemati popolnoma drugače kot vse prejšnje, saj sem bila prisotna pri ustvarjanju demoposnetka. Ponavadi je vse single demoposnetke posnel Raay z izmišljenimi besedami v angleščini, ki niso imele smisla – tam so bile zato, da sem začutila melodijo. Šele nato sem jih prirejala na tak način, da so se prilegle mojemu glasu. Sicer je tudi Po dežju na demoposnetku nastal v angleškem jeziku, naknadno pa je prišlo slovensko besedilo. Tako da je velik del mene v tej skladbi. Sledi pa še angleška različica in videospot, ki se ju zelo veselim.

Pa ravno sem želela navezati na vprašanje, kako to, da vztrajate pri slovenščini v svojih besedilih …
V Sloveniji moraš vztrajati pri slovenščini. Če ne boš imel pri nas slovenskih pesmi, kdo te bo poslušal?! To je zame prioriteta, saj je Slovenija moj trg. Angleško skladbo pa bomo izdali, da poskusimo, če je kakšna možnost za tujino. Bomo videli. Prepuščam se toku. Vse se zgodi z razlogom. Zdaj bom 15. septembra odpotovala v New York in bom s sabo vzela še svoj komad v angleškem besedilu. Mogoče bo pa komu všeč (smeh).

Kako močna je ostala baza oboževalcev, ki ste si jih nabrali z nastopom na Evroviziji?
Joj, Evrovizija … (smeh). Moram priznati, da nisem vedela, da tam obstajajo ljudje, ki me poznajo. Poznajo me še iz časa, ko sem nastopala v Misiji Evroviziji. In ko je nekdo klical na odprtju Evrovizije moje ime, medtem ko smo hodili z ekipo po rdeči preprogi, sem si rekla, da zagotovo ne kličejo mene. Sploh se nisem obrnila. Potem pa je prišla do mene Tinkara in rekla: "Pa glej, Nika, tam te kličejo." Bila je skupina španskih oboževalcev, ki so mi razložili, od kod me poznajo. Bila sem šokirana, toda lepo je videti, ko pridejo oboževalci do tebe. Najbolj je zanimivo, da smo še vedno v stiku. Pošiljajo mi fotografije. Nekdo je bil v Egiptu in je poslal fotografijo, kjer je napisal v pesek Nika Zorjan – Čas za nas.

Kaj pa v glasbenem smislu? Koliko Evrovizija pomaga, da se spletejo vezi?
Spoznala sem veliko novinarjev. Največja izkušnja pa je bila, ker sem lahko stala na velikem odru. Najbolj mi je bilo všeč, ker sem bila spremljevalna vokalistka, saj sem tako lahko Evrovizijo spremljala iz ozadja. Nisem bila pod pritiskom. Videla sem, kako stvari potekajo, koliko dela je imela Tinkara … Najbolj pa mi je bilo všeč, da smo res bili pozitivna ekipa. Vsi smo prišli tja delat. Res je, da smo šli dvakrat na zabavo, ampak takrat, ko je bilo že vsega konec. Vadili smo vsak dan in povsod: v Lejini kopalnici, pod odejo – zaradi akustike (smeh) …

Kolikokrat si še zdaj zapojete evrovizijsko pesem?
Če povem po resnici, sem jo poslušala ravno zdaj, ko sem se peljala na ta pogovor.

Zdaj greste za nekaj dni v New York, sledi izdaja novega singla v angleščini, kaj pa naprej?
Ne načrtujem preveč za naprej. Zdaj želim promovirati svoj novi singel. Potem pa upam na čim več nastopov in pojavljanja v različnih oddajah. Z veseljem pa grem tudi na kakšen festival, saj je to lepa izkušnja.

15. septembra bo padla odločitev, ali se bo Slovenija pridružila Evroviziji na Dunaju ali ne. Že v Köbenhavnu so vas spraševali, ali se boste prijavili na Emo naslednje leto kot samostojna izvajalka. Kakšen bi bil danes odgovor?
Hmm ... Zakaj pa ne?! Z veseljem bi šla na Emo, glede na to, da sem Evrovizijo zdaj doživela kot spremljevalna vokalistka. Všeč mi je bilo, da je bila tam dva tedna v ospredju samo glasba. Sploh nisem imela domotožja, saj nisem imela časa med vsemi pripravami. Z mislimi sem bila samo tam. In če se mi letos ponudi priložnost, zakaj pa ne … Pravim, da se vse zgodi z razlogom (smeh).

Prihajate iz Prekmurja. Koliko vas to recimo ovira na glasbeni poti? Mislite, da bi bilo kaj drugače, če bi stanovali v Ljubljani?
Niti ne. Že res, da večino intervjujev naredim v Ljubljani, in to je edina manj prijetna stvar, saj se moram veliko voziti. Ampak ponavadi vožnjo vedno izkoristim za vajo – pač, derem se v avtu (smeh). Ampak Slovenija je majhna. Prekmurje ni nobena ovira. Je pa res, da sem najraje doma: tam je mir in narava. Enkrat sem živela v Ljubljani in mi ni bilo všeč. Mogoče nisem živela na pravem mestu (smeh). Drugače pa takoj, ko pridem v Ljubljano, preklopim na knjižno slovenščino, zdaj če bi "gučala cejli čas po naše, pa bi še kakšno rejč pravla čistak prekmursko npr. iden na cintor čunte glejdat, dvomen ka bi me razmile, pa še vaček fejst hitro gučin" (smeh).

Recimo, zdaj ste Raayeva varovanka, kaj bi za vas pomenilo, če bi se slučajno prekinila vajina navezava?
Izziv. Sem zelo navezana na Raaya in sem mu hvaležna, da me je vzel pod svoje okrilje. Brez njega ne bi bila tu, kjer sem. Poleg tega pa sem hvaležna tudi Marjetki, ki je moja učiteljica solopetja. Če bi se razšli, bi bil zame velik šok. A hkrati tudi izziv. Hočem ves čas živeti z glasbo, saj je glasba zame življenje. In se hočem celo življenje preživljati z njo. Zdaj sem res študentka in tega še ne morem početi, toda v prihodnosti upam, da bom lahko. Nikoli ne bom obupala.

Koliko na vas vplivajo vsi negativni komentarji, ki jih je deležen Raay?
Nič. Če povem po resnici, sem se od Misije Evrovizija naučila, da ne berem komentarjev. Takrat sem zelo trpela zaradi njih. Na začetku sem jih veliko brala, saj me je zanimalo, ali bom ljudem všeč ali ne. Upala sem, da jim bom, ker sem to, kar sem. Ampak potem so se začeli vrstiti kakšni grdi komentarji, kot so, da sem avša itd., in to me je na začetku zelo prizadelo, tudi prejokala sem veliko. Vendar zdaj vem, da ne morem vsem ugajati, pač, nekaterim si všeč, nekaterim nisi. Nekateri moji glasbeni kolegi so prišli do te faze, da jih brez težav berejo in se ne ozirajo na njih. Do te faze še nisem prišla. Ko prebereš nekaj slabega o sebi, te vedno stisne. Čeprav veš, da ni res. Najhuje pa je bilo, ko so mi še prijatelji pisali, kaj drugi pišejo o meni. Potem sem jih prosila, naj nehajo. Zdaj ne berem, nič ne vem in mi je lepo.

Kaj se je spremenilo v času, ko smo vas lahko spoznali kot Niko v Misiji Evrovizija do danes?
Ista sem, kot vedno. To govorijo tudi moji prijatelji. Glede glasbe pa si zaradi veliko izkušenj, nastopov itd. vedno boljši, vedno rasteš in tako je tudi prav. Od Misije sem imela veliko nastopov in skladb. Ko zdaj poslušam kakšne posnetke z Misije Evrovizija, jih nočem poslušati, saj bi neko pesem zapela čisto drugače, kot sem jo takrat. Ampak takšno je življenje, z izkušnjami in trdim delom postajaš boljši, kot si bil včeraj.

V vaših letih je Ariana Grande nova zvezdnica ameriške mladine, Miley Cyrus že stara … Obe sta prišli iz faze otroških zvezdnic do "odrasle" MTV-jevske zvezde. Koliko po vašem mnenju manjka v Sloveniji ta predhodna faza, ko se lahko dokazuješ že kot otrok?
O, ko sem bila majhna, sem zelo rada poslušala Hajdi in pa Nušo Mecilošek, ki je bila zelo popularna pri nas v Prekmurju ... Nekje v podstrešju še hranim kasete obeh (smeh).
Ampak po mojem mnenju je ta predhodna faza v Sloveniji nepotrebna, tudi zato, ker so vse te naše otroške pevke, ki so izstopale iz anonimnosti oz. ki so bile popularne, zelo hitro končale kariero. Tudi sama sem bila že na tej poti, da bi v zgodnjem otroštvu začela snemati pesmi, vendar se starša nista odločila za ta korak, ker sta menila, da to lahko škodi mojemu otroštvu. Kar je verjetno tudi res.

Kaj pa način, kako se predstavljata? Koliko bi se sami pustili spremeniti na račun tega, da bi bili izpostavljeni?
Dvomim, da bi se spreminjala in dala na prvo mesto vizualno podobo. Ampak saj pri Miley ne moremo reči, da je v ospredju le podoba, saj ima vrhunski glas. Le prisluhnite Wrecking Ball ali FU. Ne bi pa šla v provokativne vode, ker moraš imeti za to pravi karakter. Sem bolj punčkasta. Nisem pa zagovornica sprememb, ki jih delajo nekateri izvajalci samo zato, da bi bili všečni – torej preskakovanja iz enega v drug žanr.

V Sloveniji moraš vztrajati pri slovenščini. Če ne boš imel pri nas slovenskih pesmi, kdo te bo poslušal?! To je zame prioriteta, saj je Slovenija moj trg.

Če povem po resnici, sem se od Misije Evrovizija naučila, da ne berem komentarjev. Takrat sem zelo trpela zaradi njih. Na začetku sem jih veliko brala, saj me je zanimalo, ali bom ljudem všeč ali ne. Upala sem, da jim bom, ker sem to, kar sem. Ampak potem so se začeli vrstiti kakšni grdi komentarji, kot so, da sem avša itd., in to me je na začetku zelo prizadelo, tudi prejokala sem veliko. Vendar zdaj vem, da ne morem vsem ugajati, pač, nekaterim si všeč, nekaterim nisi.

O, ko sem bila majhna, sem zelo rada poslušala Hajdi in pa Nušo Mecilošek, ki je bila zelo popularna pri nas v Prekmurju ... Nekje v podstrešju še hranim kasete obeh (smeh). Ampak po mojem mnenju je ta predhodna faza v Sloveniji nepotrebna, tudi zato, ker so vse te naše otroške pevke, ki so izstopale iz anonimnosti oz. ki so bile popularne, zelo hitro končale kariero. Tudi sama sem bila že na tej poti, da bi v zgodnjem otroštvu začela snemati pesmi, vendar se starša nista odločila za ta korak, ker sta menila, da to lahko škodi mojemu otroštvu. Kar je verjetno tudi res.

Zelo sem navezana na Raaya in sem mu hvaležna, da me je vzel pod svoje okrilje. Brez njega ne bi bila tu, kjer sem. Poleg tega pa sem hvaležna tudi Marjetki, ki je moja učiteljica solopetja. Če bi se razšli, bi bil zame velik šok. A hkrati tudi izziv. Hočem ves čas živeti z glasbo, saj je glasba zame življenje. In se hočem celo življenje preživljati z njo. Zdaj sem res študentka in tega še ne morem početi, toda v prihodnosti upam, da bom lahko. Nikoli ne bom obupala.