Za revijo Rolling Stone je 69-letni kitarist pojasnil, da ne želi več tako trdo delati: "Prihodnje leto bom morda odigral nekaj koncertov in dejal: 'Ljudje, to je to - končal sem.' Potem bom videl, kaj bo sledilo, morda bom občasno šel v studio in igral doma za družino."

Slowhand (Počasna roka), kot se ga je prijel vzdevek, priznava, da je pri njegovih letih vse težje ostajati zdrav, gibčen in poln energije. Kadar ne nastopa, namreč večino večerov preživi pred televizijo in se odpravi v posteljo že pred deseto uro.

Clapton je nazadnje z glasbenimi kolegi izdal ploščo The Breeze, posvetilo J. J. Calu, ki ga pogosto opredeljuje za najpomembnejšo osebnost v zgodovini rocka. Konec junija je končal turnejo, v okviru katere je nastopil tudi na Dunaju.

Vedno ostal zvest bluzu
Angleški glasbenik se je glasbi zaobljubil pri trinajstih, ko je dobil svojo prvo kitaro. Kot najstnik je že igral v glasbeni skupini The Yardbirds, nato pa se je pridružil skupini John Mayal & Bluesbreakers. Kariero je nadaljeval z bobnarjem Gingerjem Bakerjem in basistom Jackom Bruceom v skupini Cream, prelomnico v njegovi karieri pa je pomenil album Layla and Other Assorted Love Songs (1970), ki ga je posnel z zasedbo Derek and The Dominos.

Clapton je v osnovi vedno ostal zvest bluzu, pomembno pa je prispeval tudi k prepoznavnosti žanrov, kot sta psihedelični rock in reggae (med drugim je priredil pesem Boba Marleyja I Shot the Sheriff). Svoj širok ustvarjalni spekter je leta 1985 pokazal s skladanjem glasbe za priznano britansko televizijsko serijo Edge Of Darkness, kar mu je prineslo prestižno priznanje britanske filmske industrije.

Njegovo življenje sta poleg glasbe zaznamovali še zloraba mamil in tragična nesreča, v kateri je izgubil sina. Takrat štiriletni Connor Clapton je marca 1991 padel skozi okno 53. nadstropja v New Yorku in se ubil. Clapton je svojo bolečino ob izgubi izrazil v eni svojih največjih uspešnic, Tears in Heaven.