Koncert v KUD-u France Prešeren je bil razprodan. Foto: Nika Perne
Koncert v KUD-u France Prešeren je bil razprodan. Foto: Nika Perne
Skupina v zaodrju. Foto: Nika Perne
Frontman Sebastian Pringle. Foto: Nika Perne
Kristalneži so si ime nadeli po nedokončani operi baskovskega dedka vokalistke Laure. Foto: Nika Perne
Dan po ljubljanskem koncertu so nastopili še na Hrvaškem. Foto: Nika Perne
Peace (Mir). Foto: Nika Perne
Bosonogi hipi iz Londona. Foto: Nika Perne
Ameriški kitarist Graham Dickson. Foto: Nika Perne
Pred koncertom in po njem je glasbo vrtel Belo Smetje. Foto: Nika Perne

Skupina je nastala leta 2007, nato pa praktično čez noč zaslovela - in to zgolj s pomočjo širjenja glasu o njihovi inovativni, eklektični glasbi prek glasbenih blogov.
Njihov album Star of Love, izdan oktobra lani, na katerem se baskovski folk meša z alter elektroniko, so kritiki in poslušalci sprejeli z navdušenjem, za letos poleti so polno zasedeni s festivalskimi nastopi.

Čeprav se naglo uveljavljajo v glasbenem svetu, pa se "Kristalni borci" še vedno zdijo precej nepokvarjeni kljub slavi, še vedno navdušeni nad odzivom publike, še vedno oblečeni v razcapane hipijevske oprave, pred KUD pa so se pripeljali v razmajanem rdečem kombiju, v katerem so se jasno videle nametane žimnice.

Njihov torkov koncert bi lahko povzeli kot "kratek, poten in nabit z energijo", najbolj so navdušile uspešnice Follow, I Love London in sklepna At Home. Morda je sicer bila teatralnost (skupaj z lažnim španskim naglasom britanskega frontmana in hipijevskim širjenjem ljubezni) za nekatere vseeno malenkost preveč, a splošni vtis je bil, da je šlo za doživet nastop, v katerem se je prepletala kakofonija zvokov, inštrumentov, glasbenih žanrov in vplivov.
Pred nastopom smo se pogovarjali s pevcem in kitaristom Sebastianom Pringlom ter kitaristom Grahamom Dicksonom. Prispevek s koncerta pa si lahko ogledate v zadnji predpoletni Aritmiji, v ponedeljek, 13. junija, na TV SLO 2.


Torej, ste angleško-španska skupina, sestavili ste se v Navarri, če sem pravilno slišala ...
(Oba odkimavata.)
Graham: Ne, veliko zmede je glede vsega tega. A mednarodni bend se je sestavil v Londonu, imamo pa nekaj španskih korenin.
Sebastian: Izvirni koncept za bend je prišel iz Navarre, ideje izvirajo od tam. Sicer je pa on (pokaže na Grahama) Američan, jaz sem pa Anglež. Tudi tretji moški član je Anglež, dekleta, ki pojejo na albumu, pa nekatera prihajajo iz Španije, druga pa ... no, od vsepovsod.
Kaj vsaka izmed obeh držav, Anglija in Španija, doprinese k vaši glasbi, če kaj?
Sebastian:
Mislim, da Španija, še posebej Baskija, prinese folk zvok, potem je tu txalaparta, lesen baskovski inštrument, na katerega igramo in ki vnese v glasbo neki naraven ton, pa vokalni slog - vplivi izvirajo iz španske pop glasbe iz 80. let, pa tudi iz različnih baskovske folk pesmi. Angleška stran pa je bolj dance glasba, tehno, dub step. Glasba, ki je vezana na Veliko Britanijo, kjer smo odraščali.
Kaj pa poslušate zasebno, kaj se vrti v vaših avtoradiih?
Sebastian:
Hm, v avtoradiu, kar pač lovi radio na turnejah (smeh), osebno poslušam veliko Basti Grub, nemški tehno ... Kaj še? Rampo ... tehno, veliko tehna. A tudi veliko starejše španske glasbe.
Graham: Zadnje čase sem poslušal precej "nedance" glasbe, potem ko sem prej leta in leta poslušal le dance glasbo. Zdaj sem se vrgel bolj v instrumentalno glasbo, poslušam, denimo, Yellow Ostrich, Bon Iver ...

Slišali smo veliko o zgodbi o vašem nastanku, kako ste si nadeli ime po nedokončani operi, ki jo je v osami skladal baskovski ded vaše vokalistke Laure v zadnjih mesecih svoje blaznosti. Za poslanstvo ste si vzeli, da širite divji in moteni duh starčevih zapisov. So ti zapisi še vedno vir navdiha pri vaših besedilih?
Sebastian:
Da, mislim, da mnogo velikih idej za ta album in prav mogoče za naše nadaljnje delo prihaja iz tega nekega zelo iskrenega, rahlo norega, izkušenega starca, ki je doživel izjemno polno življenje, polno potovanj, vzponov in padcev, ki so doprinesli k njegovim idejam, ki jih je nato uporabil v svojem delu. Tako da, da, tudi na odru skušamo izživeti neke vrste operno predstavo, imamo precej odrski slog, slog, ki ga je imel tudi on. Veliko je torej referenc nanj in na njegovo nedokončano opero.

Slovite po svojih nastopih v živo. "Če vas te skladbe ne bodo pripravile k temu, da s sebe strgate oblačila in se poženete med lepa, prepotena telesa, potem ne vem, kaj vas bo ..." To so zapisali na spletni strani The Tripwire. Kaj je tisto, kar loči dobrega koncertnega izvajalca od slabega?
Graham:
Mislim, da ima s tem veliko opraviti naša glasba. Vse je precej hitrega tempa, ki vas pripravi do gibanja, bolj kot morda običajna živa glasba.
Sebastian: Ja, predstava sama, veliko vloženega truda za žive nastope v nasprotju z mnogo drugimi bendi. Morda tudi zato, ker ima naša glasba nekakšno teatralno komponento, poleg tega pa smo pesmi pisali prav s tem v mislih - da moraš dati več čustev v pesem.
Najbrž nočete izpostaviti kakšnih imen dobrih izvajalcev, ki pa jim v živo ne uspeva najbolje, kajne?
Graham
(v smehu): Mislim, da ne bi, ne.
Festivalska sezona prihaja in vi ste polno zasedeni. Je drugačen občutek, drugačna energija igrati na festivalskem nastopu v primerjavi z običajnim koncertom?
Graham:
Ja, nedvomno. V koncertnem prostoru je navadno zelo majhna razdalja med tabo in množico, medtem ko je na velikih festivalih tisti orjaški prepad, pa tudi toliko več ljudi, kar se pozna na energiji, zato je občutek povsem drugačen. A oba sta super.
Sebastian: Nedvomno. Rekel bi tudi, da na festivalih glasba pride do mnogo ljudi, ki te sicer ne bi poslušali, so pa morda že slišali za skupino, zato moraš ustvariti posebno vzdušje. V klubu je sicer enako, a je večer, ljudje pridejo, da vidijo tebe, medtem ko je na festivalih bolj naključno.

Bi torej lahko rekli, da na festivalih porabite precej več energije, da navdušite občinstvo?
Sebastian:
Mislim, da moraš sestaviti seznam pesmi na drugačen način, dalj časa moraš graditi do vrhunca ...
Je kdo, ki si ga še posebej želite videti v živo to poletje?
Graham:
Ja, Get People, novo skupino, ki je bila z nami na turneji. Is Tropical, odlični so, v kratkem bodo izdali album ...
Sebastian: Ne vem ... Ratatat, videli smo jih pred nekaj leti in so bili zares odlični. Ne vem, koga še?
Graham: Oh, Matthew Dear! Res bi rad videl Matthewa Deara v živo to poletje.
Vaš uspeh v veliki meri dolgujete spletu - zasloveli ste, ko se je glas o vas začel širiti po glasbenih blogih. Kako gledate na povezavo glasba-svetovni svet te dni? Se da še bolj izkoristi to področje?
Graham:
Mislim, da bi bil internet vedno lahko uporabljen še bolj, a je kar precej izkoriščen že zdaj.
Sebastian: Te dni lahko nova skupina, ne da bi sama storila kaj veliko za samopromocijo, dela več za to, da je zadovoljna s svojo glasbo, in uspe s pomočjo interneta, kar pove veliko.
Še zadnje vprašanje, ste slišali pred prihodom sem kaj o Sloveniji, o slovenski glasbeni sceni?
Sebastian:
V bistvu smo jo izkusili včeraj (v ponedeljek, op. a.), ko smo prispeli sem in smo šli na ... Metislovo ali kaj je že, skvotersko območje?

Metelkova.
Sebastian:
Metelkova, tako je! Šli smo na dub step/rave zadevo ...
Graham: Precej zabavno. Tudi slovenski metal smo slišali tam, slišali tudi za nekaj slovenskih imen, ki jih bomo še podrobneje preverili.