Hattel je pika na i nastopu, ki ga je za evrovizijski oder pripravila ManuElla. Član tria No Limits Acrobatics je v slovensko evrovizijsko ekipo prišel na predlog koreografa nastopa Anžeta Škrubeta. "Zelo sem vesel, da sem del slovenske delegacije. Malce je nenavadno, da ne zastopam Danske. Toda ko sem spoznal slovensko delegacijo, sem postal takoj del ekipe. Slovenija ali Danska - razlika ni pomembna. V bistvu si zdaj želim, da bi Slovenija zmagala. Ampak ne povejte tega Dancem," je v smehu za MMC pojasnil Hattel.

Za njim je prva vaja na evrovizijskem odru, na kateri je malce ponagajala postavitev droga, zato ni mogel v celoti pokazati svoje točke. Toda tehnična ekipa se že ukvarja z odpravljanjem težav.

Celoten pogovor z njim si lahko preberete spodaj.

Kaj bi rekli, da vas bolj definira: gimnastika ali akrobatika? Kako sta se ti dve poti križali v vašem življenju?
Predvsem bi rekel, da sem akrobat. Obožujem akrobatiko. Pri 12 letih sem se začel ukvarjati tako z akrobatiko kot z gimnastiko. Takrat sem imel rad oboje, toda ko sem postajal starejši, sem ugotovil, da sem boljši pri učenju drugih, kot da se sam ukvarjam z gimnastiko. Tako da sem se od 15. leta naprej posvetil predvsem treniranju akrobatike. In zdaj sem osredotočen predvsem na akrobatiko znotraj svoje skupine No Limits Acrobatics.

Kaj vas je gnalo v gimnastične vode in kaj je bilo vaše osrednje orodje?
Gimnastika je zelo popularna na Danskem, zato sem že od malega opazoval ljudi, ki so se ukvarjali z njo. In nikoli si nisem mislil, da bom postal takšen kot oni, ko odrastem. Na Danskem se najpogosteje telovadci usmerijo v ritmično gimnastiko ali v skoke na mali prožni ponjavi (ang. tumbling) - odločil sem se za to zadnje. Toda nisem bil najboljši v tem, zato sem imel raje akrobatiko. Odkril sem namreč, da moraš pri akrobatiki izvajati več statičnih gibov in se bolj zanašati na svojo moč, kar je drugače kot pri skokih.

Koliko je na odločitev, da se preusmerite v akrobatiko, vplival vaš brat?
Ko sem se začel ukvarjati z akrobatiko, sem na treninge peljal svojega brata, saj se mi je zdelo, da je to nekaj, kar bi lahko poskusil. K sreči je čutil podobno ljubezen do akrobatike, kot sem jo sam. In od takrat vadiva skupaj. Pred desetimi leti sva začela nastopati skupaj kot akrobatski duo in ob tem sva ugotovila, da imajo ljudje radi, kaj sva zmožna skupaj narediti. Pred štirimi leti sva spoznala Jakoba in on je postal tretji član našega tria. Že na prvem skupnem treningu sva z bratom videla, da lahko z njim delava še bolj neverjetne trike, in tistega dne je iz dua nastal trio (smeh).

Je lažje ali težje nastopati z bratom oz. z bratom in Jakobom ali bi si kdaj želeli, ko se vozite na nastope, da bi bili raje sami?
Veliko lažje je nastopati z bratom in Jakobom. Rad sem v njuni družbi in vedno se zabavamo, ko nastopamo. Nikoli še nisem poskusil nastopati sam, tako da bo to neka popolnoma nova izkušnja zame. Vem, da ju bom pogrešal v Stockholmu, ampak to je dobra preizkušnja zame, da vidim, kako je, če nastopaš sam.

Glede na vse skoke, ki jih izvajate, kje vadite? Je potreben poseben prostor za vaje?
Običajno vadimo v cirkuški šoli v Köbenhavnu. Tam lahko treniramo, kjer hočemo, in ker je zelo velika dvorana za treniranje, imamo veliko prostora za naše akrobatske trike. Zelo pomembno je, da je prostor, kjer vadimo, visok vsaj štiri metre, ker so nekatere izmed naših točk v triu precej visoke (smeh).

Kako običajno poteka vaša vadba? Koliko ur na dan vadite?
Naša običajna vadba se začne z ogrevanjem, kjer izvajamo nekaj osnovnih akrobatskih trikov. Nato pa vadimo naše elemente za predstavo in preizkušamo nove trike in smešne zamisli, ki bi jih lahko uporabili v naših nadaljnjih predstavah. Po tem pa se samo družimo in se zabavamo. Običajno treniramo dvakrat na teden po tri, štiri ure. Čez konec tedna pa nastopamo s skupino na različnih dogodkih. Poleg tega, da sem akrobat, sem tudi tesar in to je moj poklic. Služba je fizično zelo zahtevna, toda mi pomaga, da ohranjam svojo formo.

Kdaj ste začeli nastopati z drogom in na kaj morate biti najbolj pozorni pri izvajanju trikov na njem?
Z drogom vadim že nekaj let zdaj - toda večinoma za zabavo. Je zelo dober način vadbe. Toda še nikoli nisem nastopal na njem, tako da bo to v Stockholmu nekaj popolnoma novega zame. Najpomembneje je, da ohranim čvrst prijem med nastopom. Ampak drog, na katerem bom nastopil, je drugačen od tistega, na katerem sem vadil pred povabilom slovenske delegacije. Verjetno je tudi drugačen od predstave, ki jo imajo ljudje o drogovih. Ta je bolj "živ", zato je pomembno, da sem res osredotočen na ravnotežje in oprijem.

Kaj vam pomeni nastop na Evrovizji? In kakšen je bil vaš prvi odziv, ko ste prejeli klic slovenske delgacije?
Evrovizija je največje pevsko tekmovanje na svetu, zato je moj nastop na njej verjetno največja stvar, ki jo bom izkusil v življenju. Zelo sem srečen, da me je slovenska delegacija vprašala, ali jim lahko pomagam. Moja prvi odziv je bil: "Vau ... So me pravkar vprašali o tem?" (Smeh) Na začetku sem bil zelo živčen, predvsem zato, ker se nisem nikoli preizkusil na takšnem drogu, toda zdaj, ko sem vadil na njem, nisem več tako živčen (smeh).

Kako vam je všeč ManuEllina pesem in kolikokrat ste jo že slišali do zdaj?
Večkrat jo slišim, raje jo imam, če sem iskren. Mislim, da je zelo dobra pesem. Ko jo poslušam med treningom, dejansko dobim več energije. Vesel sem, da je pesem, ki mi je všeč, ker sem jo do zdaj slišal že skoraj milijonkrat, saj jo poslušam med vajami za nastop na Evroviziji (smeh).