V zadnjih petih letih pravi, da je iskal svoj pravi glasbeni izraz - in da ga še naprej išče. Leta 2012 je izdal svojo prvo avtorsko pesem z naslovom What about us (Kaj pa midva). Z Evo Boto sta isto leto posnela novo priredbo pesmi Silvestrski poljub.

Toda pravi čas zanj šele prihaja, pravi. V zadnjem obdobju je okoli sebe zbral somišljenike in jih povezal v skupino, v kateri deluje kot pevec in kitarist. "Vseeno sem star komaj 20 let in mlad oziroma eden uveljavljajočih se izvajalcev na sceni bom, dokler ne bom imel vsaj kakšne plošče ali dveh," pravi Serčič.

Več pa si lahko preberete spodaj.

Žan, vaša glasbena pot vas je vodila prek resničnostnega šova do prvih skladb, v katerih se predstavljate kot kantavtor. Kakšna prelomnica bo za vas Ema?
Ema je na neki način prelomnica. Tudi pred kratkim se je zgodila še ena prelomnica v življenju, saj sem spoznal veliko ljudi svoje oz. iste starosti, s katerimi sem ustvaril prvo skupino. Začeli smo ustvarjati skupno avtorsko glasbo in res se mi zdi to prelomno, glede na nadaljnje kantavtorsko ustvarjanje. In tudi Ema lahko k temu pripomore, da me širše občinstvo v Sloveniji spozna in s tem pridobim nove oboževalce.

Kdo sestavlja vašo skupino?
Bend sestavljamo štirje člani, stari od 20 do 24 let. Jaz sem pevec in kitarist. Spoznali smo se leta 2015, ko sem se odločil, da najdem skupino, s katero bom začel nastopati. Nekaj je bilo vmes zamenjav, dva člana sta ostala, z vsemi pa se odlično razumem. Zdi se mi, da sem našel sorodne duše.

Od 15. leta ste v glasbenih vodah. Ali se imate še vedno za mladega izvajalca?
Ja. Vseeno sem star komaj 20 let in mlad oziroma eden uveljavljajočih se izvajalcev na sceni bom, dokler ne bom imel vsaj kakšne plošče ali dveh. Upam, da se mi bo to zgodilo v naslednjih nekaj letih. Ampak še naprej se odkrivam na svoji glasbeni poti, saj se glede sloga še vedno nisem popolnoma našel. In ne vem še, v kateri smeri želim naprej ustvarjati, ker mi je všeč veliko različnih, sem pa mnenja, da je treba poskusiti veliko različnih stvari in po tem obrniti list ter začeti novo poglavje, ki nikakor ne sme biti enako prejšnjemu.

Kako danes gledate na svoj nastop na talentih?
Talenti so mi prinesli prepoznavnost in so bili hkrati zame zelo dobra odskočna deska. Zaradi njih me je Slovenija spoznala in zaradi njih sem se lahko predstavil kot mlad izvajalec s kitaro.

So prišli talenti prehitro?
Zdi se mi, da je bilo vse prehitro. Da mi še ni bilo vse popolnoma jasno: glede glasbe in scene na splošno. Ampak verjetno se je vse zgodilo z razlogom in sem srečen, da sem zdaj tu, kjer sem.

Kantavtorstvo – je to smer, v katero vas zdaj najbolj vleče?
Res je. Akustična popglasba s pridihom različnih zvrsti, recimo kantrija. Tudi v drugih smereh se bom preizkušal, ampak v vseh pesmih bodo prevladovale kitare.

Na YouTubu lahko še vedno najdemo številne vaše priredbe. Kakšen odnos imate do njih?
Do priredb imam pozitiven odnos. Moje ustvarjanje se je začelo s priredbami tujih popularnih skladb. Zdi se mi, da se lahko avtor predstavi javnosti s priredbami, sploh na družbenih omrežjih. Tudi nekaj zvezd je zaslovelo prav zaradi priredb.

Kakšna pa je razlika med interpretacijo lastne skladbe in priredbe?
V lastno skladbo se lahko bolj vživim, sploh, če sem jo sam napisal, uglasbil. Podoživljam vse trenutke: kdaj je bila napisana, kdaj sem tisto besedo napisal … Še boljši občutek pa je, ko lahko s to pesmijo v živo nastopim pred ljudmi, da me tudi oni začutijo in vedo, o čem govorim.

Kakšna so pričakovanja za Emo?
Želim se najbolje predstaviti slovenskemu občinstvu - pokazati, česa sem sposoben. Pričakujem, da me bodo ljudje razumeli in da bodo začutili pesem. Moram priznati, da nisem najbolj prepričan, ali je slog tak, da naj bi zadovoljil slovenske poslušalce glasbe, ampak jaz ustvarjam v svoji smeri in ne znam iz svojega okolja – konec koncev pa je bil komad napisan za Eurosong, in ne za Emo, kar po eni strani tudi nima nekih določenih meril.