Da bo glasba eden od ključnih nosilcev filma Drive, trilerja noir, narejenega po vzoru šundovskih B-filmov, je bilo jasno že po prvem kadru, v katerem Ryan Gosling, oblečen v jopič s škorpijonom, brez besed brzi po losangeleških ulicah ob zvokih Kavinskega, francoskega house elektroničarja.
Nightcall, komad, v katerem za sladek vokal kot protiutež mehansko popačenemu moškemu vokalu poskrbi brazilska izvajalka Lovefoxxx, je nedvomno letos postal obvezen dodatek vsakega avtoradijskega predvajalnika.

Od bobnarja do skladatelja
Večji del eteričnega elektropop glasbene podlage za Drive je zložil Cliff Martinez, ki je po treh letih bobnarskega položaja pri Red Hot Chili Peppers svoj filmski krst doživel s skladanjem ambientalne glasbene podlage za Seks, laži in videotrakove (1989).
Nicolas Winding Refn, danski režiser, ki mu je Drive med številnimi drugimi nagradami prinesel tudi palmo za režijo v Cannesu, je velik oboževalec tega soundtracka, zato izbira Martineza ni bila težka. Vse, kar je od njega želel, je bilo, da poustvari "retrosintesajzerski evropop 80-ih".

Idealni primer tega je pesem A Real Hero francoskega elektromojstra Davida Grellierja, ki ustvarja pod imenom College. Pesem se vrti med vrhuncem filma in lepo ponazarja dvojnost Goslingovega že napol stripovskega lika: "pravo človeško bitje" in "pravi junak".
Osupel nad uspehom
Martinez sicer pri ključnih pesmih soundtracka, A Real Hero in Nightcallu, ni imel nič zraven, je pa poskrbel za zlovešče instrumentalne skladbe, ki se vrtijo ob prizorih avtomobilskih dirk in krvavih obračunov, s katerimi je napolnjen film.
V intervjuju za revijo Spinner je bil Martinez skromen glede svojega uspeha: "Popolnoma bizarno je. Hvaležen sem, da je glasba deležna tolikšne pozornosti, a me malo bega. Film je dober, a rad si domišljam, da sem že delal pri nekaj dobrih filmih pred tem. Vem, da sta pesmi A Real Hero in Night Call postali zelo priljubljeni, a na voljo sta bili že dolgo pred tem filmom. Vem, da je glasba dobra, a rad si mislim, da sem že prej napisal kako dobro filmsko glasbo, tako da to dobiva toliko pozornosti, je zame novo in nepričakovano."

Kritiki navdušeni
Soundtrack je izšel konec septembra, a je že pred tem zaradi dobrega glasu, ki se je širil o njem po socialnih omrežjih, dobro prodajal na iTunes, kjer se je povzpel vse do 4. mesta. Filmska glasba filma Drive je navdušila tudi glasbene kritike.
V Boston Heraldu so mu dali najvišjo možno oceno in zapisali, da "dobra publika Drive ne le gleda, ampak ga tudi posluša ... Soundtrack filma Driveje tako integralen del filmske izkušnje, da ko ga enkrat vidite, si ne morete več predstavljati filma brez njega". Da je sounstrack tako pomemben kot film sam, so se strinjali tudi pri Digital Spyu in FusedFilmu.

Pri IndieWire pa: "Če bi nam v začetku leta dejali, da bo soundtrack Refnovega nizkoproračunskega umetniškega filma noir Drive postala velika uspešnica, bi rekli, da ste nori. A nič pri tem filmu ni predvidljivo, in ko je Refn na zaslon razprostrl neonski naslov filma z Nightcallom v ozadju, so odpadle vse stave."

Kaja Sajovic