Miha Debevec je sicer slovenskemu občinstvu bolj ali manj znan harmonikar, predvsem v etno glasbeni sceni, izdal je tudi tri zgoščenke (Spopad harmonik in Izrazi Harmonik v sodelovanju s harmonikarjem Tomažem Rožancem, samostojno pa Diatonično harmonijo). Sicer pa je Miha dvakratni absolutni zmagovalec najuglednejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko (Attimis - Italija) ter zmagovalec številnih drugih pomembnih tekmovanj doma in v tujini.

Oranžnolas harmonikar strast do igranja harmonike prenaša tudi na učence, te dni pa je javnosti predstavil sveže izdani videospot, ki si ga lahko ogledate tudi na našem portalu.

Miha, te dni je izšel nov videospot znane priredbe skupine Eurythmics, Sweet Dreams (Are Made Of This). Kako to, da ste se odločili za priredbo in ne avtorsko pesem?

Za to skladbo sem se odločil zato, ker je tako dobro uspela in ker sem vanjo vložil ogromno ustvarjalnega dela. Najprej sem naredil aranžma za harmoniko, ki sem ga delal precej dolgo, saj sem želel, da ni na "prvo žogo", ampak nekaj posebnega, izvirnega. Nato smo skladbo opremili s sedmimi inštrumenti, od violine, viole, klavirske harmonike, baritona, roga, zvončkov, čela. Pri tem mi je pomagal nadarjeni akademski glasbenik in trobentač Domen Gracej. Vse je bilo posneto z živimi glasbili, moram poudariti, da ni prisotne nobene "sintetike", kar se mi zdi še posebej pomembno. Poleg tega je bila skladba na začetku namenjena temu, da bi z njo nastopil na enem izmed najodmevnejših medijskih dogodkov v Sloveniji, kar pa se, zaradi določenih nepričakovanih okoliščin, ni uresničilo, zato sem hotel potem iz te skladbe "nekaj narediti". Avtorske skladbe še posebej spoštujem in jih tudi sam ustvarjam, obenem pa menim, ko je govora o inštrumentalnih priredbah, da je treba predvsem pogledati, kako kakovostna in izvirna je določena priredba. Jaz vložim vanjo ogromno ustvarjalnega dela, včasih celo več, kot da bi delal avtorsko skladbo, čeprav se to čudno sliši. Zdi se mi zanimivo tudi s tega vidika, da je to odigrano na diatonični harmoniki, ki je ljudsko glasbilo, že to je samo po sebi zanimivo in netipično.

Videospot je precej pravljičen, nastopajo maskote živali in vidimo veliko narave. Kako to, da ste se odločili za takšen koncept?
Predlagal mi ga je kolega Bojan Brajkovič, ki sem mu prepustil tudi taktirko nad videospotom. On je dal idejo za to, saj je dobil, glede na naslov Sweet Dreams (v prevodu Sladke sanje) asociacijo na sanjski, pravljični ali, če hočete, malce fantazijski svet v videospotu. V njem igram nekakšnega Malega princa iz istoimenske knjižne uspešnice, v spotu pa se ves čas prepletata realni (vsakdanji) in sanjski svet, v katerem nastopajo tudi živali in vse drugo, kar nas popelje v sanjarjenje. Zasnova se mi je zdela super, zato smo se lotili dela, seveda pa je bil to velik zalogaj, tako in drugače. Spot smo posneli na prečudovitih in zares pravljičnih lokacijah na Rakitni, od koder tudi sam prihajam. Je pa res, da smo skrbno izbrali najlepše lokacije, ki smo jih kar nekaj časa iskali.

Znani ste kot harmonikar, ki želi razbiti stereotip, da se harmonika pojavlja samo v narodno-zabavnih vodah. Kakšni so odzivi slovenskega občinstva? Je pri nas etno scena, pa tudi npr. tango dobro sprejeta? So povpraševanja po nastopih?
Da, že dolgo se trudim, da razbijem ta stereotip, že leta 2004 sem izdal zgoščenko Diatonična harmonija, na kateri sem izvajal Piazzollo, Mozarta in etno glasbo z različnih koncev sveta in skušal dokazati, da je glasbilo samo orodje za izražanje idej in da lahko z njim izstopimo tudi zunaj ustaljenih okvirov in norm. Nad odzivi sem pozitivno presenečen, saj se je v vseh teh letih našlo zelo veliko ljudi, ki so to prepoznali kot nekaj inovativnega, drugačnega, zato je bilo, še posebej v izvedbi dua harmonik, skupaj s kolegom Tomažem Rožancem, tudi veliko nastopov in mnogo odličnih odzivov. Je pa res, da se z omenjenim duom trudiva delati "butično", s poudarkom na kakovostnih, domiselnih aranžmajih.

A v narodno-zabavnem ansamblu pa ne bi igrali? Kaj pa, če bi vas kdo povabil?
Ne, nikoli me ni zanimalo, čeprav spoštujem kakovost znotraj vsake glasbene zvrsti. Vedno me je bolj vleklo v rockovske vode, poslušal sem npr. Nirvano, Pearl Jame itd., nenavadno za harmonikarja, kajne?

Ste mnenja, da je harmonika dejansko "simbol" za Slovenijo na področju glasbe?
Je, seveda, to je več kot očitno. Harmonika je po priljubljenosti daleč na prvem mestu med vsemi inštrumenti. Samo ozrite se naokoli, prisotna je tako rekoč skorajda vsepovsod. Ljudje so se s tem poistovetili, to je dejstvo.

Skladbe, ki ste jih izdali že skupaj s harmonikarjem Tomažem Rožancem v zgoščenki Spopad harmonik, so instrumentalne. Namenoma ne želite v svojih skladbah vokala ali je to le vaš trenuten glasbeni trend (ki pa traja že kar nekaj časa).
Namenoma ne želim vokala, saj so te skladbe v inštrumentalni obliki, take kot so, zaigrane na teh inštrumentih in na takšen način, same po sebi "dober štos". Tudi po odzivih sodeč. Ne bom pozabil, kako je bilo, ko sva z duom enkrat nastopala na legendarnem Rock Otočcu. Tam je bilo blizu 10.000 ljudi, rokerjev seveda. Ko sva prišla na glavni oder je zavladala neprijetna tišina, saj je bilo občinstvo zmedeno, češ, kaj pa je zdaj to? Kaj delata na odru dva tipa s harmonikama, na Rock Otočcu? Potem pa sva zaigrala kultno The Final Countdown od Europe v najini priredbi in to je bil za njih totalen šok, saj niso pričakovali tega na harmoniki. Dobila sva huronski aplavz in sva se morala ponovno vrniti nazaj na oder!

Kakšno je vaše mnenje glede položaja slovenskih glasbenikov in slovenske glasbe na splošno?
Mislim, da je na splošno premalo spoštovanja do domačih ustvarjalcev. V Sloveniji imamo ogromno vrhunskih glasbenikov, ki pa ne morejo nikamor prodreti. Včasih imam občutek, da je v Sloveniji vsak, ki pride od nekje drugje, avtomatično več vreden oz. nekaj več. Kot da ne znamo dovolj ceniti svojih ustvarjalcev. Ampak tako je na vseh področjih pri nas, žal. Upam, da se bo glede tega nekoč kaj spremenilo na bolje. Moramo biti ponosnejši na svojo kulturo, glasbo, še posebej pa podpirati kakovostne domače vsebine. Sem pa kritičen do medijev, ki dajejo nesorazmerno veliko prostora zgolj določenim glasbenim vsebinam in zvrstem, medtem ko je večina drugih glasbenih zvrsti praktično potisnjenih na popolno obrobje. Več prostora bi se moralo dati glasbeni raznolikosti in kakovostnim ter inovativnim vsebinam.

Menite, da besedila v angleškem jeziku ali pa kot zdaj ta vaša priredba, ki je sicer v originalu angleška, bolje prodrejo na tuj (in tudi domač) trg, glede na to, da je slovenski trg resnično precej majhen za uspeh?
Na neki način da, saj gre za svetovni hit, ki je prepoznaven vsepovsod po svetu, splet pa je postal tisti medij, ki omogoča doseg tega po vsem svetu. Verjetno bi temo skladbe prepoznali kjer koli na svetu in najbrž bi bilo marsikomu, marsikje zelo zanimivo slišati to skladbo v takšni izvirni priredbi oz. v tej "preobleki". To je zagotovo prednost pri tem, da ima skladba možnosti za uspeh tudi zunaj naših meja, saj smo mi sami zelo majhen, omejen prostor.

Kje se vidite v prihodnosti pri svojem ustvarjanju? Kakšni so načrti?
Zanimajo me še nepreizkušene glasbene povezave med mojim glasbilom in drugimi zanimivimi glasbili. Poleg tega tudi učim, imam svojo šolo, nastopam, snemam, skratka, dela in načrtov je zelo veliko.

Je v načrtu še kakšna zgoščenka ali se nagibate bolj k izdajanju samostojnih pesmi?
Po vsej verjetnosti bom, ko se bo nabralo dovolj skladb, ki bodo res dodelane in nekaj posebnega, to umestil na eno izmed prihodnjih zgoščenk, do takrat pa bom dokončane skladbe objavljal posamično, kot sem zdaj to aktualno, za katero smo posneli tudi videospot.

Glede na to, da harmoniko tudi poučujete, me zanima, ali je povpraševanje pri mladih za igranje tega inštrumenta v porastu? Kakšno je stanje, če naredite analizo zadnjih 5-6 let?
Zanimanja je veliko, hkrati pa je nastala tudi prava "poplava" tovrstne ponudbe. Kakovostnih pedagogov je zelo malo, veliko pa je nestrokovnega učenja, saj so številni popularnost glasbila izkoristili tudi za možnost dodatnega zaslužka, čeprav strokovno za to niso usposobljeni.