Pankrti bodo svojo 40. obletnico delovanja praznovali s koncertom v Stožicah, ki bo 20. oktobra 2017. Foto: BoBo
Pankrti bodo svojo 40. obletnico delovanja praznovali s koncertom v Stožicah, ki bo 20. oktobra 2017. Foto: BoBo
Pankrti
Pankrti so svojo glasbeno pot začeli skoraj pred 40 leti, natančneje leta 1977 s svojim prvim nastopom oktobra na Gimnaziji Moste. Foto: BoBo
Pankrti
Skupina se podpisuje pod skladbe, kot so Anarhist, Lublana je bulana, Totalna revolucija, Metka, tem pa so sledile Za železno zaveso, Zvečer v mestu, Osmi dan, Umazane igre, Bandiera Rossa in številne druge. Foto: BoBo
Pankrti
O njih je bil posnet dokumentarni film Dolgcajt po istoimenski plošči. Leta 2007 jim je Slovenski muzej novejše zgodovine priredil enomesečno fotografsko razstavo, kar se je zgodilo prvič v Sloveniji, da je glasbena skupina dobila svojo razstavo v tem muzeju. Foto: BoBo
Pankrti
O njih je bil posnet dokumentarni film Dolgcajt po istoimenski plošči. Leta 2007 jim je Slovenski muzej novejše zgodovine priredil enomesečno fotografsko razstavo, kar se je zgodilo prvič v Sloveniji, da je katera glasbena skupina dobila svojo razstavo v tem muzeju. Foto: BoBo
Pankrti
Pankrti veljajo za največjo punkovsko skupino vseh časov za železno zaveso. Foto: BoBo
Pankrti
Pankrti so predstavili nov album z naslovom Totalna revolucija. Foto: BoBo

Tomc je pred nekaj manj kot štirimi desetletji s prijateljem s Kodeljevega Petrom Lovšinom ustanovil skupino, ki je postala največja pankovska skupina za železno zaveso. Nekdanji baskitarist skupine je stopil skupaj z aktivnimi člani in sredi Ljubljane predstavil nov avdiozapis, ki nosi naslov Totalna revolucija.

Nov album je napoved koncerta, ki ga bodo Pankrti organizirali prihodnji oktober v Stožicah. "To, da bomo organizirali koncert v Stožicah, je stvar nostalgije," poudari Tomc. Na njem je poleg prvič izdanega singla Adijo, Ljubljana - Slovan tudi uro dolg posnetek s koncerta na beograjski trdnjavi Kalemegdan iz leta 2010.

Več si lahko preberete v spodnjem pogovoru s Tomcem in Lovšinom.


Kakšni so časi za revolucijo?
PL: Vedno boljši.

V času ponovnih združevanj starih prekaljenih mačkov ali mlajših posodobitev - kaj je bil razlog za ponovno združitev Pankrtov?
GT: Obstajata dva razloga. Prvi je sistemski. V Sloveniji zaradi nedelovanja glasbenih založb mladi talenti pridejo težko na površje, zato so stare skupine v ospredju. Celotna glasbena industrija je propadla in je več ni. Drugi razlog pa je osebni. To zelo radi počnemo. In ko kot vsak užitkar vidiš, da to še vedno nekoga zanima, nastopaš naprej. Ljudje smo nostalgična bitja. Radi se spominjamo, kako je bilo včasih. Pankrti so delček v tem mozaiku nostalgije.

PL: Mi smo od leta 2007 ves čas aktivni. Je pa res, da igramo drugačne koncerte. V soboto nas čaka pomembni koncert na Dunaju. Lani smo igrali naš največji koncert do zdaj - v Črni gori na njihovem največjem festivalu. Odigrali smo nekaj odličnih koncertov po Zagrebu in Varaždinu. Ker smo toliko časa na terenu, ne pretiravamo s pojavljanjem.

Kakšen delček igrajo Pankrti v vaši karieri? Je to vzporedni projekt z vašo samostojno kariero? Dopolnilni?
PL: Pankrti so velik del moje kariere, ker sem z njimi začel. In na prvo ženo te vedno vežejo najlepši spomini. Sploh, če se nikoli ne ločiš od nje. Tako kot se mi nismo. Mi smo prekinili delovno razmerje, nismo pa se ločili. Načeloma v življenju je tako, da je vsaka nova pesem v tistem trenutku tvoj gospodar. Ko delaš novo skladbo, te zanima smo ona. V tem smislu gojim tudi odnos do Pankrtov. Ko smo skupaj, smo glavni. Ko nas ni, je glavni tisti, ki je poleg.

Pank je bil včasih glas revolucije. Glas česa je danes?
GT: Ko smo mi začeli s pankom, je bilo zelo lahko biti revolucionaren, ker smo živeli v času avtoritarnega režima, v katerem so bili politiki svete krave. Ljudje, ki niso bili navajeni, da se o njih govori mimo vrste, ne da bi oni prej preverili, kaj se govori. In če si takrat kaj rekel, si lahko provociral. Ko si leta 1977 rekel: "Tovariš, jaz vam ne verjamem", je bilo revolucionarno. To se enostavno ni počelo. Danes je izredno težko doseči radikalnost v umetnosti sploh - ne samo v rokenrolu, ker živimo v demokratični družbi, v kateri vsi govorimo. Eni govorijo celo preveč, in to grozne stvari.
Zelo težko narediš na nekoga vtis z besedami. Lahko rečeš ne vem kakšno močno besedo, pa bodo ljudje skomignili z rameni in šli naprej. Se mi zdi, da se je politični aktivizem v glasbi izpel, da enostavno nima več svojega mesta. Zdi se mi, da bo naslednja revolucija estetska. Nekdo bo moral priti z zvokom, ki bo moral biti tako radikalno drugačen, da bo ljudi pretresel. To pa bo tudi dokončno konec rokenrola.

Kakšen položaj danes zavzemate Pankrti?
GT: Danes smo starejši ljudje in kot starejši ljudje smo dovolj pametni, da se zavedamo, da bi bilo zelo klavrno, če bi se pri 60 letih vedli, kot da smo najstniki. Tako kot se nam je zdelo v naših začetkih klavrno, ko so najstniški bendi prepevali starčevske skladbe. Zame je bilo obupno, da je rock skupina delala predelave himne socialistične mladine. Ko danes delamo skladbe - in ravno zdaj smo eno -, jih poskušamo ustvariti iz perspektive 60-letnikov. Kar je zelo drugače, kot je bilo včasih. Življenje se nam ne kaže več črno-belo. Ne vidimo več dobrih in slabih ljudi. Vidimo, da so samo nianse sivine. Upam si trditi, da bodo naša naslednja besedila – čeprav še ni jasno, ali jih bomo delali naprej - bolj kompleksna in manj udarna. Vprašanje pa je, ali bo to koga zanimalo.

Kot mulci ste nastopali po malih klubih in luknjah, naslednje leto vas čaka komercialna arena Stožice. Kako gledate na ta preskok?
GT: Ko smo bili mulci, sem mislil, da bomo imeli en koncert in da bomo pri tem končali. Razumel sem ga kot umetniški projekt. Potem se je kar nadaljevalo. Videli smo, da je neko ozadje, da so ljudje, ki jih zanima, kar počnemo. Bil sem frapiran, da to še koga zanima - razen nas. Zanimalo je Radio Študent in ljudi po nekdanji skupni državi. Prišli smo iz klubov v večje dvorane. Videli smo, da nas je stvar prerasla. Velikokrat se to zgodi. To, da bomo organizirali koncert v Stožicah, je stvar nostalgije. Imamo generacijo ljudi, ki je z nami rasla in bi verjetno rada podoživela dobre stare čase. V tem je vsa skrivnost.

Anarhije se verjetno ne greste več?
GT: Anarhija je bila odgovor dvajsetletnika, ki je v kontekstu komunizma iskal drugačne radikalne odgovore na dokončno rešitev človeških težav. Danes kot 60-letnik vem, da dokončnih rešitev ni. Nimam več nobenih rešitev za nikogar. Nikomur ne želim reševati življenja. Življenje se mi zdi preveč dragoceno, da bi ga zapravljal za iskanje političnih odgovorov. Nasprotno, poskušam, da sem v življenju bolj ustvarjalen.

Vedno ko se pojavi povratnik na prizorišče, se vzbudi dvom o podjetnosti. Ste se Pankrti "prodali"?
GT: Če bi izračunal, koliko so Pankrti zaslužili v 40 letih, lahko rečem, da bi zaslužili več, če bi delali prek študentskega servisa. V Sloveniji rokenrol ni posel, razen za redke izjeme. Pankrti iz svoje glasbe niso naredili posla. Enostavno, ker je bil pank preveč agresivna glasba, da bi lahko bila pop. Na začetku panka me je zelo čudilo, da vrhunske pankovske skupine niso postale komercialne. Prepričan sem bil, da je glasba Sex Pistols najbolj komercialen poprock, ki je možen. Dobra inteligentna zabava za ples, ampak ljudje so poslušali Duran Duran. Sex Pistols je bila obskurna alternativna skupina. Če si hotel delati posel v panku, si izbral napačno glasbo (smeh).

Katera skladba danes povzema bistvo Pankrtov?
PL: Totalna revolucija.