21. junija se bo Slovenija pridružila svetovni pobudi Fête de la musique, ki na isti dan poteka po več kot 120 državah in več kot 400 mestih po vsem svetu. Foto: Iza Sladić
21. junija se bo Slovenija pridružila svetovni pobudi Fête de la musique, ki na isti dan poteka po več kot 120 državah in več kot 400 mestih po vsem svetu. Foto: Iza Sladić
Praznik glasbe letos nosi geslo Za glasbo z glasbo. S tem dogodek ne sledi le smernicam Fête de la musique, ki v ospredje postavlja predstavljanje žive glasbe v manj običajnih prostorih, kot so ulice, trgi, parki in balkoni, ampak apelira tudi na združevanje vseh, ki jih glasba aktivno zadeva. Foto: Blaž Lah
Združevanje mest, združevanje koncertnih organizatorjev in ne nazadnje združevanje glasbenikov. Ker smo skupaj močnejši in ker bo tako Praznik glasbe, največji slovenski enodnevni glasbeni dogodek, odzvanjal dolgo in daleč. Foto: Lovro Magušar
Praznik glasbe se seli letos še v Maribor, Mursko Soboto in Piran z okolico. Foto: Lovro Magušar

Praznik glasbe je dan, ko na ulice pridejo glasbeniki različnih žanrov in se povežejo v glasbi. Slovenija se iniciativi redno pridružuje od leta 2015. Predtem pa je praznik glasbe potekal leta 2011 in 2015. "Če je Praznik glasbe 2015 za SIGIC – Slovenski glasbenoinformacijski center predstavljal zgolj enega od številnih projektov, ki jih organizacija izvaja, je danes zrastel v enega osrednjih projektov v uresničevanju vizije vzpostavljanja glasbene pisarne, ki bo skrbela za izboljšanje razmer na področju slovenske glasbe tako doma kot v mednarodnem prostoru. Praznik glasbe se širi. Tako v smislu sodelujočih mest kot v smislu žanrske pestrosti in raznolikosti," je povedal generalni sekretar SIGIC-a Peter Baroš.

Dan je pomemben korak k povezovanju domače glasbene scene, kjer sodelujejo tisti, ki v organizaciji in izvedbi tega dogodka vidijo višje cilje. Prav zato so po Baroševih besedah letos Prazniku glasbe dodali slogan Za glasbo z glasbo. K sodelovanju pa so letos pristopile tudi številne javne institucije, kot so Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana, ZRC SAZU, Kino Šiška in NUK.

"S tem se Praznik glasbe postavlja ob bok številnim mestom po svetu, kjer je to običajna praksa. V naslednjem letu računamo, da bo Praznik glasbe igral pomembno vlogo tudi v mednarodnem združenju European Music Day, ki bo omogočala tudi mednarodno izmenjevanje glasbenikov med sodelujočimi mesti," je poudaril Baroš.

Predvsem pestro bo v Ljubljani in v Piranu z okolico, saj po Baroševih besedah skoraj ni glasbenega žanra, ki v okviru dogajanja ne bo zastopan.

Pripravljajo tudi druge vsebine. V Mariboru si bo mogoče ogledati predstavitev aplikacije Guide2Music, ki jo v sodelovanju s SIGIC-em pripravljajo študentje Pedagoške fakultete in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Gre za aplikacijo, ki omogoča interaktivno spremljanje in dostopanje do številnih glasbenih znamenitosti po Sloveniji. V Ljubljani prvič vzpostavljajo tudi kvart glasbenih zbirk. Obiskovalci si bodo lahko pogledali glasbene zbirke in druge glasbene vsebine, ki jih hranijo Društvo slovenskih skladateljev, SIGIC, NUK ter Muzikološki in Glasbenonarodopisni inštitut ZRC-ja SAZU-ja.

Vrata bo odprla tudi Slovenska filharmonija. Ogledati si bo mogoče hišo ter tudi vajo Orkestra Slovenske filharmonije. Ob 100. obletnici SNG-ja Opera in balet pa v tej instituciji pripravljajo ogled dokumentarnega filma Romantik po duši, o dirigentu in pianistu Igorju Švari. "Glasbenikom na drugi strani Praznik glasbe prinaša predvsem možnost koncertiranja in predstavljanja občinstvu. Praznik glasbe skuša ponuditi možnost muziciranja vsakemu, ki si tega želi. Neverjetno je, koliko glasbenikov sodeluje pri projektu. To nam je v veliko veselje, hkrati pa vzbuja skrb, saj je očitno, da številni glasbeniki nimajo dovolj možnosti, da bi njihova glasba našla svoje občinstvo," je poudaril Baroš.

In na tem mestu se pojavi večno vprašanje: je glasba res dostopna vsem? "Če bi gledali s perspektive Ljubljane, je verjetno res tako. Drugod po Sloveniji pa zna biti precej drugače. Sodelovanje mest pri Prazniku glasbe, ko je celo mesto ovito v glasbo, je velika priložnost, da se lokalnim okoljem predstavi, kako veliko glasbenikov imajo v svojih sredinah in kako veliko je obiskovalcev, ki si želijo prisluhniti živi glasbi raznolikim glasbenim žanrom. In ne zgolj tistim, ki so v običaju pri osrednjih občinskih praznovanjih. Proti slednjim nimamo nič proti, opozarjamo pa, da je treba gojiti glasbeno pestrost in raznolikost. Če torej še enkrat poskusim odgovoriti na vprašanje: glasba je morda dostopna vsem, ni pa dostopna za vsakogar," je sklenil Baroš.