Prvi so s svojim avantgardnim glasbenim izročilom Neue Slowenische Kunst uspešno našli in zapolnili tržno nišo na svetovni glasbeni sceni in industrialnemu rocku, pomešanem z elektroniko (in občasno klasiko), dodali še družbeno-politično razsežnost.
Iz Trbovelj jih je zaneslo vse do ZDA in tam so leta 2004 Američane učili demokracije s kritično turnejo Divided States of America. Po vseh kriterijih lahko rečemo, da je leta 1984 ustanovljeni skupini uspelo. Med drugimi je celo priljubljena nemška skupina Rammstein priznala, da so Laibachi vplivali na njih tako z estetskega vidika kot tudi z materialom. Ob vsem tem pa Trboveljčani niso bili spregledani niti v sodobni popkulturi - njihove pesmi smo tako lahko slišali celo v nekaterih hollywoodskih izdelkih, od filmskih napovednikov za Hitrost (1994) do glasbene podlage za serijo Alias in prispevkov za soundtrack Spidermana (2002).
Ansambel Avsenik: Legende
Avseniki. Nekateri jih bodo odpravili kot "govejo muziko", a realistično gledano so bratje iz Begunj edini pravi slovenski megazvezdniki. V več kot pol stoletja dolgi sagi ansambla so Avseniki nastopili pred milijoni, vključno z državnimi voditelji, za seboj pa imajo na tisoče koncertov in 30 milijonov prodanih plošč. Avstrija, Nemčija, Švica, države Beneluksa, pa razprodane turneje po ZDA in Kanadi ...
V Nemčiji imajo večjo naklado kot marsikateri svetovno znan pop/rockizvajalec, poleg tega pa so jim tam podelili tudi cel kup nemških TV-nagrad, med drugimi tudi 18 naslovov najboj priljubljene skupine v Nemčiji. V Avstriji so pred 20 leti prejeli zlato vrtnico za najbolj zaželjenega izvajalca na tamkajšnjih radijih.
Magnifico: EU ni tujina
Danes čast Slovencev v tujini uspešno brani še Magnifico, ki je izredno priljubljen, denimo, v sosednji Italiji, v začetku julija pa bo nastopil na slovitem danskem glasbenem festivalu Roskilde. Ko smo glasbenika vprašali, kaj je tisto, kar ima, da mu je prodor na tuje uspel - v nasprotju z, denimo, Siddharto, ki se je tudi trudila, pa pri tem ni požela kakšnih vidnejših sadov -, je odgovoril: "Pojma nimam. Ne vem. Če hočeš biti uspešen v tujini, moraš biti širše razumljiv. Poleg tega pa moraš imeti še veliko sreče." Sicer pa svojih nastopov po EU-ju nima ravno za "prodor v tujino": "Švedska, Italija, Srbija ... To je vse moje okolje."
Elvis Jackson: festival na festival pogača
Med tistimi, katerih ime se tudi pojavlja na "line-upih" tujih festivalov, so tudi primorski skarockerji Elvis Jackson. Prav pred dvema dnevoma so skupaj z ameriško skupino Less Than Jake nastopili v Amsterdamu, 1. julija se bodo predstavili na velikem odru italijanskega festivala Rototom Sunsplash, 12. julija na srbskem Exitu, ki se uveljavlja kot eden najboljših evropskih festivalov, ob tem pa nastopili še na festivalih Serengeti in Devilside v Nemčiji ter Mighty Sounds na Češkem.
"So iskreni, verjamejo v tisto, kar delajo, in tako že 12 let," ponuja recept za uspeh njihov menedžer Sandi Maver. Na vprašanje, ali tujina bolj ceni kakovostne slovenske glasbenike kot Slovenci sami, pa odgovarja: "Ne, problem vidim predvsem v medijih in njihovi vrednostni lestvici - kaj prinaša več klikov. In za take izvajalce vam zagotavljam, da v tujini ne bodo uspeli."
Balkan za pop
Prek slovenskih meja si že dolgo želi pokukati tudi Alya, ki bo poleti nastopila na Kosovu (25. 6.) in na Poljskem (Pszcynapark, 28.-30. 6.). Tja so jo, kot je povedala za MMC, povabili. Ob tem je dodala še, da se že od nekdaj "orientira na ven" in da bi bila, če bi imela možnost ogrevati občinstvo pred kakšnim zvezdnikom svetovnega formata, to nedvomno Pink.
Rebeka Dremelj, ki se vse od svojega nastopa na Emi vztrajno brani očitkov, da je ne moremo ravno prištevati med glasbenike, je po lastnih besedah bolj cenjena v Bosni kot pri nas. Komponist Rok Golob se je glasbeno šolal v Los Angelesu, danes pa ima kljub mladosti za seboj že kar nekaj impresivnih sodelovanj. V tujini so cenjeni tudi slovenski didžeji - še zlasti Umek in Kanzyani.
Cenjeni alternativci
Za NON, alternativno rockskupino iz Novega mesta, je, preden so prejšnjo nedeljo na Stožicah nastopili kot predskupina Killersov, slišal le malokdo. A fantje imajo za seboj že dolgo kilometrino koncertiranja po evrop
Uspeh v tujini je po našem prepričanju skupek različnih dejavnikov, ki se v določenem časovnem obdobju zložijo - ali pa ne - v mozaik. Kakovostna glasba, dodelana celostna podoba, prepričljiv scenski nastop in dobra piar podpora, vse to je samo nujna baza oziroma predpogoj. Treba je biti še ob pravem času na pravem mestu. Vsekakor je eden od kriterijev, ki močno poveča možnosti za uspeh, tudi biti drugačen, za primer lahko navedemo recimo Laibach, Kataleno, The Stroj in še koga. Je pa uspeh slovenskih izvajalcev v tujini zelo relativen pojem, saj nekateri preko svojih piarovskih služb poročajo o 'velikih uspehih v tujini' že takrat, ko jim samo uspe dobiti 2 koncertna datuma izven meja Slovenije, kar je seveda zavajajoče. Predvsem pa je po našem mnenju nemogoče uspeti v tujini na ta način, da sediš doma v Sloveniji, pošiljas posnetke v tujino in upaš, da te kdo opazi. Poleg že omenjenih predpogojev, je treba biti tam, torej v tujini, tudi fizično prisoten.
Aprila so Slovenijo v Berlinu v okviru evropske klubske noči zastopali še eni domači indierockerji, Gutti. "Nismo eden tistih bendov, ki že na začetku pretenciozno izjavljajo, da načrtujejo tudi kariero v tujini. Zagotovo nas ta mika, če ne zaradi drugega, zato, ker je Slovenija zelo majhna, še posebej za nas, ki nimamo joškaric in harmonike," so fantje povedali v intervjuju za MMC.
Za smeh Nemcev poskrbijo Atomiki
In ko smo že pri joškaricah in harmoniki -tudi Atomik Harmonik so v tujini pustili pečat. A verjetno ne takega, kot bi si želeli. "Atomik Harmonik - že ime pove veliko - je slovenska skupina, ki poje v polomljeni nemščini," je Atomike v svoji oddaji na Pro7 predstavil sloviti Stefan Raab. In nadaljeval: "Če sem prav razumel, je glavni pomen pesmi (Brizgalna brizga, op. a.) torej: Dol se dajemo z gasilci?!"
To bi bil eden od vzorčnih primerov "nabiranja klikov", o katerem govori Maver.
Slovenec, ki polni stadione? Mogoče je vse
Za alternativo je torej poskrbljeno, popstarlete pa so zvezde zlasti v rumenem smislu. Ima mala Slovenija sploh glasbeni potencial za morebitnega zvezdnika svetovenga formata, ki bi, iluzorično gledano, polnil stadione? "V vsakem kotičku sveta je mogoče narediti svetovni preboj - to je posledica globalizacije. Navsezadnje lahko danes vsak anonimnež s pomočjo interneta postane zvezda," meni Magnifico.
Maver je bolj skeptičen. "Ne," je kratko odgovoril na vprašanje. Nato pa končal, da brez pomoči oz. urejene kulturne politike države in pomoči kakovostnim, talentiranim glasbenikom tudi s strani podjetij in kapitala ne bomo nikdar imeli svetovno znane slovenske glasbene skupine.
Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje