Reggae ponuja katarzično izkušnjo in je med Jamajčani velikokrat uporabljen tudi kot način za čaščenje Boga. Foto: EPA
Reggae ponuja katarzično izkušnjo in je med Jamajčani velikokrat uporabljen tudi kot način za čaščenje Boga. Foto: EPA

Unesco je reggae, jamajško glasbeno zvrst s pozivi k pravičnejši družbi, miru in ljubezni, razglasil za del svetovne dediščine, ki mora biti skrbno varovana. Pri Unescu so ob tem zapisali, da ta glasbena zvrst predstavlja "sredstvo socialne kritike" in da "še naprej daje glas vsem družbenim skupinam".

Reggae, ki se je rodil v revnejših predelih jamajške prestolnice Kingston, so namreč v šestdesetih letih razvile marginalizirane skupine ljudi, ki so bile odrinjene na rob družbe. Glasba je tako odražala težke čase in napore ljudstva, hkrati pa je bila ta velikokrat tudi radostna in pozitivna. Zvrst, ki združuje karibske, latinske in severnoameriške vplive, Jamajčanom, pa tudi drugim ljubiteljem reggaeja, ponuja katarzično izkušnjo in je velikokrat uporabljena tudi kot sredstvo za čaščenje Boga.

Najbolj znan reggaejevski glasbenik Bob Marley je to glasbeno zvrst ponesel v svet in z uspešnicami, kot so No Woman, No Cry, Get Up, Stand Up in One Love, dosegel svetovno slavo. Reggae je s prebojem na svetovno glasbeno sceno vplival tudi na druge zvrsti in glasbene ustvarjalce, ki so se primarno držali drugih zvrsti.

"Prispevek reggaeja k mednarodnemu diskurzu o vprašanjih pravičnosti, upora, ljubezni in človeštva poudarja dinamika elementov, ki so hkrati intelektualni, socialnopolitični, čutni in duhovni," so zapisali pri Unescu.