Glasba
(5)

Poudarki

  • Repetitor lahko v živo ujamete še 8. februarja v Postojni in 9. februarja v Mariboru - toplo priporočamo!
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 19 glasov Ocenite to novico!
Repetitor (na fotografiji frontman Boris Vlastelica) je težko stlačiti v en žanrski predalček, morda si bo njihov 'zvočni napad' laže predstavljati z vzporednicami, ki jih predlagajo na spletni strani njihove založbe: zgodnji Mudhoney, Šarlo Akrobata, Fugazi, Sonic Youth, Pixies in zgodnja Nirvana, pa celo Black Sabbath ali Suicide. Foto: Jani Ugrin
Podobno silovitost in zvočno kitarsko-bobnarsko nevihto smo pred slabim tednom (prej pa dolgo ne!) na odru Menze videli pri ameriškem bratskem dvojcu Tweak Bird, ki so si ga, mimogrede, ogledali tudi člani Repetitor (na fotografiji bobnarka Milena Milutinović in basistka Ana-Marija Cupin). Foto: Jani Ugrin
       Politika je povsod okrog nas, kroji nam življenja. To je pomembno. Mislim, da so potemtakem vsa besedila, ki niso ravno ljubezenska, pravzaprav politična.       
Kukla - karizmatična prva dama slovenskega trash popa? Foto: Jani Ugrin
Helahirn v nehvaležni vlogi prvega nastopajočega večera v terminu, ko je bila Menza pri Koritu še skoraj prazna (a vsaj nezakajena!). Foto: Jani Ugrin
Do Napravi mi dete se je prostor že spodobno napolnil. Foto: Jani Ugrin
Furry Walls, izbranci britanskega producenta. Foto: Jani Ugrin

Dodaj v

Repetitor v Ljubljani, svojem drugem mestu: Glasba lahko spremeni ljudi

Vrhunec drugega dne Slovenskega tedna glasbe
7. februar 2013 ob 10:37,
zadnji poseg: 7. februar 2013 ob 12:03
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Post-punk senzacija", "največja mlada rockatrakcija teh krajev", "ultimativna koncertna znamenitost". Velike besede, ki pa se po obisku koncerta srbske alternativne zasedbe Repetitor ne zdijo več pretirane.

Ta novobeograjska skupina obstaja (že, saj jim na prvi pogled resnično ne bi pripisali, da so prav daleč stran od najstniških let) od leta 2005, ustanovili so jo bobnarka Milena Milutinović, basistka in vokalistka Ana-Marija Cupin in kitarist in pevec Boris Vlastelica. Eni najvidnejših predstavnikov t. i. "nove srbske scene" zdaj delujejo pod okriljem slovensko-hrvaške založbe Moonlee Records, pri kateri je - kar štiri leta po kritiško opevanem prvencu Sve što vidim je prvi put (2008, založba Odličan hrčak) - izšel tudi njihov delno v Sloveniji posneti aktualni album Dobrodošli na okean.

Pred Repetitorji so prizorišče ogrevali domači Helahirn, Napravi mi dete in Furry Walls, izmed katerih si posebno omembo nedvomno najbolj zaslužijo Napravi mi dete s svojim "odbitim" performansom - koreografijo, dovršenimi kostumi, nenavadnimi zvočni učinki ... - in karizmatično "frontwoman" in idejno vodjo zasedbe Kuklo (na vokalih se odlično dopolnjujeta z Ezo, s katero delujeta tudi kot didžejski tandem Svemir Mango). Pojejo (tudi kričijo!) v slovenščini, srbščini, makedonščini in angleščini.

A, kot pravijo tudi sami, je njihov glavni adut odrski nastop. Repetitor veliko koncertirajo po vsem območju nekdanje Jugoslavije, celo na Kosovo so si upali - leta 2011 so bili prva srbska skupina, ki je po več kot deset letih nastopila v Prištini. Novembra lani se je v Banjaluki zgodil neprijeten incident, ko so pevca napadli obritoglavci. A to jim poguma ni vzelo, saj, kot nam je Boris, ki ga je hrvaški kolega v recenziji koncerta opisal kot "duh mladega Iggyja Popa" (na odru se suhljati mladenič prelevi v polnokrvnega podivanjega frontmana, ki se s kitaro poda tudi pod oder, med ljudi) povedal v kratkem pogovoru pred njihovim silovitim koncertom, ki je sklenil drugi dan dogajanja na Slovenskem tednu glasbe: "Glasba morda ne more spremeniti sveta, lahko pa spremeni ljudi." To prepričanje je razvidno tudi iz družbenokritičnih besedil njihovih pesmi, usmerjenih k mladi generaciji.

"Priznam, da odrska kombinacija brezkompromisne dekliške ritemsekcije in suhljatega fanta s kitaro, ki mu s svojim distorziranim petjem uspeva predramiti tudi tako trdokornega rockprivrženca, deluje sila impresivno. In sila retro – klasično,"
je v svoji recenziji albuma Dobrodošli na okean zapisal Miroslav Akrapovič. Moramo se strinjati. Če vas v sredo ni bilo v Menzi pri Koritu, imate priložnost, da mlade Srbe na odru ujamete na kulturni praznik v Postojni ali dan pozneje v Mariboru. Upamo si trditi, da si čez nekaj let morebitne zamujene priložnosti ne boste odpustili.


Po le dobrem mesecu se vračate k slovenskemu občinstvu, ki vas že dobro pozna. Kaj je tisto, kar vas - poleg založbe, seveda - ves čas vleče nazaj k nam?

V zadnjih letih smo tu sklenili več dobrih prijateljstev. Tudi tokrat, na primer, smo tu že dlje, kot bi bilo treba, že več kot teden. Med drugim smo prišli na koncert Tweak Bird, ki je bil prejšnji teden v Menzi pri Koritu.

Ljubljana je naše drugo mesto. Tukaj smo pogosto, zdaj pa še posebej zaradi založbe, ki ima veliko izkušenj s tukajšnjim glasbenim prizoriščem in nam prireja koncerte po vsej Sloveniji. Med glasbenimi kolegi pa se družimo predvsem z We Can't Sleep At Night.

Vaša založba Moonlee Records vas opisuje kot "post-punksenzacijo", kolega s hrvaškega portala Muzika.hr vas je v recenziji koncerta opisal kot "največjo mlado rockatrakcijo tega prostora", naš glasbeni recenzent Miroslav Akrapovič vas je označil kot "ultimativno koncertno znamenitost". Velike besede za tako mlado zasedbo ... So kdaj lahko tudi prekletstvo?

Trudimo se, da vse to ne bi vplivalo na naše delo, saj so vendarle zgolj besede. Morda se sliši neskromno, a že od začetka imamo pozitivne kritike, tako da to za nas niti ni nekaj novega. Seveda tega ne bi nikoli rekli sami o sebi ... Beremo pa vse kritike in recenzije. Tudi če bi bile slabe.

Med prejšnjim Sve što vidim je prvi put in aktualnim albumom Dobrodošli na okean so minila kar štiri leta. Zakaj je ustvarjalni proces trajal tako dolgo?

V veliki meri so na to vplivali pogosti nastopi. Načrtovali smo, da bi album izdali po treh letih od prvega, ampak vse skupaj se potem hitro raztegne, ko delaš z omejenimi sredstvi in se med ustvarjanjem družiš s prijatelji: več smo namreč snemali v hiši prijateljev v Vrbasu kot v studiu.

A mi res veliko igramo in trudimo se biti predvsem koncertni bend, najbolje se počutimo prav na odru. Nismo privrženci hiperprodukcije, saj se nam zdi, da včasih zasedbe izdajo toliko plošč, da jih nimaš niti kdaj poslušati. Zdi se mi nenavadno, da skupina nenehno izdaja novo glasbo. Raje stoodstotno stojimo za tem, kar izdamo.

Vaša besedila so v srbščini. Kaj pa mednarodni trg? Kako se je, recimo, na turneji po nizozemski na vašo glasbo odzvalo tamkajšnje občinstvo, ki večinoma srbščine ne razume?

Še naprej bomo pisali v srbščini, saj v tem jeziku mislimo. Naš "notranji glas" govori srbsko. Na Nizozemskem, pa tudi v Bolgariji, Avstriji, Italiji in Sloveniji nikoli ni bilo težav, saj ljudje prek glasbe dobijo vtis o njeni energiji. Ne vem niti, koliko se besedila sploh razločijo na koncertu, to je pač rokenrol, najbrž besede niso odločilna komponenta. Na Nizozemskem te ne razumejo, a občutijo nekaj drugega, kar deluje neodvisno od sporočila besed.

"Album govori o življenju treh dvajsetinnekajletnikov v Srbiji, ki jim nima absolutno nič za ponuditi," sem prebrala v neki recenziji vašega novega albuma. V enem od komadov z novega albuma pojete "Refleksi se bude pripazi na ljude" ... V Sloveniji se zadnje mesece nekaj dogaja, ljudje se prebujajo in zahtevajo spremembe. Kakšno pa je vzdušje med (mladimi) ljudmi v Srbiji? Se tudi tam "prebuja"?

Ne, v Srbiji še naprej vlada apatija. Mladi so apolitični in mislijo, da je to pravi način. Člani Repetitorja se s tem nikoli nismo strinjali, tudi zato so nas označili kot družebno angažirani bend. Politika je povsod okrog nas, kroji nam življenja. To je pomembno. Mislim, da so potemtakem vsa besedila, ki niso ravno ljubezenska, pravzaprav politična.

Ali bi bila lahko glasba tista, ki bo spremenila svet?
Morda ne more spremeniti sveta, lahko pa spremeni ljudi.

Kmalu boste lahko prebrali tudi več o dnevnem dogajanju v sredo na STG-ju.

Alenka Klun, foto: Jani Ugrin, (prvi) video: Blaž Tišler
Prijavi napako
Komentarji
nihče več
# 07.02.2013 ob 11:41
Za Repetitor nobena pompozna oznaka ni pretirana! Hudi so k svina!
Bluesy
# 07.02.2013 ob 11:53
Napravi me dete (pri njih sem začutil vplive vse od Videosex, Lollobrigide, pa do Crystal Castles, Sleigh Bells in in celo malo Katalene pri vokalih) so res bili prvo presenečenje večera (in to nadvse prijetno), Repetitor pa sedaj že na standardno vrhunski ravni. "Opet jak" se mi zdi iz nastopa v nastop bolj udaren in res pokaže pravo energijo benda v živo. Tole je bilo nenormalno dobro :)
Travelatix
# 07.02.2013 ob 23:35
Tako pa je izgledal nastop Repetitorjev v Novi Gorici!
prim00z
# 11.02.2013 ob 08:11
hipster garbage
Jey Key
# 07.02.2013 ob 15:54
Na ravni oblike in energije bi se jih razmeroma dalo primerjati s Subways, le da so manj melodični. Glasbeni šus, odlična energija, vendar z malo kritične distance precej enodimenzionalna glasba, ki se začne po nekaj komadih ponavljati.
Slovenski teden glasbe 2013
Kazalo