Lado Bizovičar si je prislužil bučen aplavz obiskovalcev, med katerimi je bila večina tistih, iz katerih se v predstavi tudi norčujejo. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Lado Bizovičar si je prislužil bučen aplavz obiskovalcev, med katerimi je bila večina tistih, iz katerih se v predstavi tudi norčujejo. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Pri obravnavi in prirejanju popularnih slovenskih popevk je sodeloval tudi simfonični orkester. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Popevki Sebastiana in Wernerja sta zazveneli v prenovljeni, operni različici. Skušali so pokazati, kako pomemben je pravzaprav glasbeni aranžma. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

Slovenska komedija v zadnjih nekaj letih domuje pretežno na gledaliških odrih, posebej priljubljene so postale monokomedije in stand-up nastopi. V okviru Špas teatra so v soboto v ljubljanskem Cankarjevem domu premierno uprizorili glasbeno komedijo Slovenska muska od A do Ž, kjer je s pomočjo glasbenih vložkov na tapeti slovenska popularna glasba.

Pričakovanja so bila velika, saj sta scenarij skupaj spisala dva uveljavljena slovenska komedijantska asa, Jure Karas (bolj znan kot "Slon" iz dueta Slon in Sadež) in Lado Bizovičar, ki obenem tudi nastopa kot osrednja zvezda komedije. Pridružila sta se mu še glasbenika Gašper Konec in Miha Debevec, med drugim tudi zasedba trubačev, zastor pa je na sredini dogajanja odkril še spremljevalni simfonični orkester, ki je pripomogel k občutku, da gre resnično za velikopotezni projekt.

Kreslin, Predin in Lovšin kot fantovska skupina
Lado Bizovičar nam v svojem značilnem, z osrednjeslovenskimi slengizmi opremljenem sproščenem slogu pripoveduje in prepeva kritično obnovo slovenske popularne glasbe. Začne z Avseniki, nadaljuje z obravnavo slovenskih fantovskih skupin in ob tem s posebnim nastopom ponazori, kaj bi se zgodilo, če bi imeli svoj "bojband" Vlado Kreslin, Zoran Predin in Pero Lovšin.

Werner in Sebastian v operni različici
V scenariju sta si Bizovičar in Karas privoščila še Čuke in Jožeta Potrebuješa, priredila slovenske navijaške, partizanske in domobranske pesmi, prikazala, kako bi popevke Wernerja in Sebastiana zvenele v operni različici, vključila pa tudi venček vseh zmagovalk EME in paketek najbolj "depresivnih" popevk, ki pritičejo slovenskemu samomorilskemu značaju. Posebno pozornost sta si zaslužila tudi dva tako imenovana glasbena lomilca src – Jan Plestenjak (izvedeli smo, kateri presežniki ga najbolje opišejo, in se seznanili s tem, kako njegove popevke prirejajo za gluhoneme) in Tomi Meglič iz Siddharte (naučili smo se, da ga v pesmih sicer komaj kdaj razumemo, a ko Tomi spregovori, je v ozadju vselej slišati simfonični orkester).

Stoječi aplavz obljublja serijo ponovitev
Predstava je osupnila in na ves glas nasmejala skoraj do zadnjega kotička napolnjeno Gallusovo dvorano, navdušeni obiskovalci, med njimi tudi večina obravnavanih slovenskih glasbenikov in popevkarjev, pa so na koncu nastopajoče nagradili celo s stoječim aplavzom, ki naznanja, da bo priložnosti za ogled zagotovo še mnogo.

V spodnji fotogaleriji si poleg utrinkov iz predstave lahko ogledate nekaj znanih obrazov, ki smo jih v Cankarjevem domu ujeli v naš objektiv.