Jadranka Stojaković je leta 2009 nastopila na mednarodnem večeru šansonov La Vie en Rose v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO/ Mojcej
Jadranka Stojaković je leta 2009 nastopila na mednarodnem večeru šansonov La Vie en Rose v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO/ Mojcej

En mesec po smrti znane pevke Lole Novaković, ki je kot predstavnica Jugoslavije leta 1962 s pesmijo Ne pali svetla u sumrak Jugoslaviji pripela eno izmed najboljših uvrstitev na glasbenem tekmovanju za Pesem Evrovizije - osvojila je četrto mesto -, je odšla še ena legendarna pevka, ki se je z velikimi črkami vpisala v zgodovino glasbe na območju nekdanje skupne države.

Stojakovićeva je umrla včeraj v Banjaluki, kjer je zadnji dve leti prebivala v domu za upokojence.

Rodila se je v Sarajevu 24. julija 1950, kjer je med drugim diplomirala na Likovni akademiji v Sarajevu - njene koncerte so tako spremljali videi, ki so vključevali njene risbe, slike in kolaže. Na začetku glasbene kariere se je ukvarjala z obdelavo sevdalink, izvajala je pesmi znanih pesnikov Alekse Šantića in Desanke Maksimović. Konec 60. let je nastopala s skupino Kombo 6, prve uspehe pa je doživela na začetku 70. let tudi po zaslugi televizijske serije Na ti. Sodelovala je na številnih glasbenih festivalih po vsej Jugoslaviji, na mladinskem festivalu v Subotici je leta 1973 prejela prvo nagrado za pesem Ti ne znaš dom gdje živi on.

Sledili so snemanja plošč, nastopi na festivalih in na Evroviziji v Dublinu, sodelovanje s skupino Bijelo dugme (Ima neka tajna veza, Čekala sam) in objava uspešnic Sve smo mogli mi in Što te nema, nastalih v sodelovanju z Rajkom Dujmićem in Novimi fosili.

Njena glasba za olimpijske igre v Sarajevu je bila ključna za njeno poklicno pot. Eden izmed japonskih novinarjev je kaseto z njeno glasbo posredoval glasbeni založbi Tošiba-EMI. Leta 1988 se je na povabilo založbe preselila na Japonsko. V času vojne v nekdanji Jugoslaviji so jo japonski založniki želeli predstaviti kot tragično muzo, kar je zavrnila in se odločila za manjšo založbo, ki ji je dala proste roke pri ustvarjanju. Odtlej je imela več sto koncertov na Japonskem.

V domovino se je vrnila leta 2012, zadnje dni pa je doživela "tipično upokojensko zgodbo": "Višina pokojnine ne pokriva niti polovico stroškov za dom, tako da sem v 65. letu starosti spet na začetku, kako zaslužiti za osnovne potrebe. Žal ne morem več risati, peti, niti igrati glasbil." Več o svojem življenju je strnila v knjigi Boje zvuka, avtorica knjige je pevkina prijateljiva Milka Čeremidžić.

Njene uspešnice Sve smo mogli mi, Što te nema in Ima neka tajna veza spadajo med največje glasbene uspešnice na prostorih nekdanje skupne države, Jadranka pa je v intervjuju za Večernje Novosti lani razkrila, katera je njena najljubša pesem: "Što te nema ... Je pesem, ki nagovori občinstvo kjer koli. Ljudje na različnih koncih sveta so prepoznali čustvo, kot da je njihovo. Moram poudariti, da je čas nastajanja pesmi bil tudi čas neuslišane ljubezni?"