Začetki Chaîne des Rôtisseurs, katere slovenska veja v teh dneh praznuje deseto obletnico delovanja, segajo v 13. stoletje, s čimer je to združenje amaterskih in profesionalnih dobrojedcev najstarejše tovrstno na svetu. Ceh "Ayeursov", mojstrov peke gosi na ražnju, je leta 1248 ustanovil francoski kralj Ludvik IX., da bi zagotovil visoko kakovost gosk za kraljevo mizo, v 16. stoletju pa se je delovanje ceha razširilo na mojstre vseh vrst pečenega mesa, zato se je uveljavil naziv "rôtisseurs", raženjci.

Med francosko revolucijo leta 1793 je bil ceh ukinjen, trajalo pa je več kot 150 let, da se je znova ustanovil. Pisalo se je leto 1950 in po drugi svetovni vojni so se na Zahodu množično ustanavljala gibanja in oživljala srednjeveška združenja.

Pet francoskih gurmanov, medicinski raziskovalec dr. August Becard, kuharska mojstra Louis Giraudon in Marcel Dorin, novinar Jean Valby in "princ gastronomije" Maurice Sailland (zadnja sta bila kot kulinarična recenzenta strah in trepet vseh pariških gostincev), je tako obudilo tradicijo bratovščine in ustanovilo združenje ljubiteljskih in poklicnih gastronomov, ki se je leta 1963 razširilo na ves svet.

V cehu tudi 15 slovenskih restavracij
Danes združenje zajema približno 7.000 profesionalnih (od tega chefi iz več kot 2.200 restavracij) in 18.000 ljubiteljskih članov, pokriva 80 držav, 250 vinogradov ter 200 univerz in kuharskih šol. Cilj bratovščine je predvsem promocija odličnosti v gastronomiji in združevanje tistih, ki jim gastronomija pomeni nekaj več.

"Moramo biti ponosni, da smo del najstarejše gastronomske družine na svetu. Člani niso razvpiti, ampak imajo res radi gastronomijo, dobro hrano. In ko hodim po svetu, me malce drugače gledajo, ko rečem, da sem član Chaîne des Rôtisseurs," razlaga Janez Bratovž iz ljubljanske institucije JB, ki je bil prvi profesionalni član slovenske veje raženjcev. Ta je začela delovati leta 2006, z začetnih petih restavracij so članstvo povečali na 15, za zdaj najvišji naziv - officier restaurateur - pa je pridobila samo Tanja Pintarič (Gostilna Rajh).

Mesečne večerje
Kot je povedal predsednik slovenskega združenja Tomaž Ravnikar, je članstvo vztrajno rastlo vse do krize, ko je upadlo, zdaj pa šteje okoli sto članov, ki se enkrat mesečno dobivajo na srečanjih pri gostincih, članih združenja Chaîne des Rôtisseurs. Tovrstne večerje so tudi za gostince poseben izziv, saj naj bi vedno pripravili nekaj novega, kar hiša gostiteljica še ni pokazala.

Cene večerij (z vini vred) se gibljejo med 50 in 85 evri (za primerjavo: to je približno toliko, kot bi pri izbranih gostincih kot običajen smrtnik odšteli brez vinske spremljave), imajo pa priložnost za druženje še na enodnevnih izletih do vinarjev, pa tudi na tistih malce dražjih v tujino. Je pa treba razloge, zakaj članov raženjcev pri nas, kjer zanimanje za kulinariko strmo raste, iskati verjetno tudi v dejstvu, da ti članstvo, kot v vsakem cehu, kupi pristojbina. Ta znaša 200 evrov za neprofesionalce in 300 za profesionalce, temu pa je treba prišteti še letno članarino (150 oz. 200 evrov).

Grand Chapitre v Parizu
Skoraj polovica tega zneska gre na sedež podjetja v Pariz, kjer ravno zdaj poteka vsakoleten tridnevni gala dogodek (t. i. Grand Chapitre oz. Veliko poglavlje/Veliki kapitelj), na katerega so povabljeni izbranci, gala večerjo pripravljajo samo najbolj zveneča imena v svetu visoke kulinarike, ob koncu dogodka pa ustoličijo nove člane. Načeloma bi morala vsaka država enkrat gostiti tak "grand chapitre" - Slovenija ga je leta 2010 v Portorožu, gala večerja z 200 udeleženci pa je potekala v hotelu Kempinski.

Dogodek, na katerem je istočasno ustvarjalo kar osem kuharskih velemojstrov (Ana Roš iz Hiše Franko, Tomaž Kavčič z Zemona, Janez Bratovž iz JB-ja, Tanja Pintarič iz Rajha, Maruška Gašparin iz Pikola, Matevž Kmet iz Cuba ter Curt Daniel Scheffer in David Potier iz Kempinskega), do danes velja za največji gastronomski dogodek v Sloveniji.

Sproščena formalnost
Vsem pravilom, etiketi in šegam, ki zajemajo članstvo v Chaîne des Rôtisseurs, je sicer včasih težko slediti, saj močno odražajo srednjeveški cehovski sistem in zapuščino - izveski na vratih, grb, zaobljuba, ozaljšane štole, ki si jih nadenejo vidnejši člani, nazivi, ki jih pridobivajo, krst z dotikom meča na rami, najrazličnejši rangi t. i. kapitljev ... A tisti, ki so del njega, pravijo, da je formalnost samo navidezna, sicer pa gre za prav veselo in sproščeno druščino gurmanov, ki se rade volje družijo ob skupni ljubezni do hrane in pijače.

In še zanimivost: šesti kapitelj slovenskih raženjcev bo potekal 17. junija na Dvoru Jezeršek, kjer bodo v svoje vrste sprejeli pet novih članov (DAM, Majerijo, Dvor Jezeršek, Debeluha in Denka), napredoval pa bo kuharski mojster Robert Gregorčič, ki po odhodu z Gradu Otočec navdušuje v čisto svoji Oštariji, kjer je večerjo za člane raženjcev pripravljal februarja letos, na njej pa so se udeleženci ob razlagi dr. Bogataja spoznali med drugim tudi z lokalno specialiteto - polhi. Zanimanje za hrano pač ne sme biti omejeno zgolj na pene in redukcije.

Spodaj pa še nekaj utrinkov iz slovenskih gala večerij združenja Chaîne des Rôtisseurs.