Najboljši nos, brbončice in oko ... vse to je potrebno pri prepoznavanju vina. In vse te čute ima najbolj izostrene Čarman. Da sommeliersko kondicijo res dobro vzdržuje, je dokazal z že drugim naslovom državnega prvaka. Ta ga pelje v argentinsko mesto Mendoza na svetovno sommeliersko prvenstvo.
Čarman je takoj po razglasitvi rezultatov za najboljšega slovenskega sommeliera na Zemonu povedal: "Bil sem že na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Bilo je izjemno. To je bila moja prva izkušnja s svetovnim sommelierskim vrhom, kjer sem si lahko nabral dovolj izkušenj. Zato mi bo v Argentini zagotovo lažje. Teoretično znanje o vinih in vinskih deželah vsega sveta lahko prineseš s sabo, lahko se ga naučiš, toda pomemben je tudi praktični del preizkušnje. Verjamem, da bom bolj suveren v Argentini, kot sem bil prvič na Japonskem."
Ko se korenin zave(mo)
Dvakratnemu slovenskemu prvaku je poznavanje vinske kulture pravzaprav položeno v zibelko. Čarman iz Reteč pri Škofji Loki je pri 35 letih eden najbolj znanih vinskih strokovnjakov v Sloveniji. Ima veliko podjetje za prodajo vina in vinskih kozarcev ter gurmanskih izdelkov - eVino, ima svojo linijo vin Gašper, lokal eVino bar in podzemno skladišče v Ljubljani. Izhaja iz znane Gostilne pri Danilu, ki je uspešnica že od leta 1961. Prvi tečaj za sommeliera, vinskega svetovalca, je Čarman naredil leta 1999, ko je bil star 19 let. Oče je bil eden prvih šolanih sommelierev v Sloveniji.
"V naši gostilni je vedno na jedilniku dobra, naravna hrana. Že moji starši so znali s hrano kombinirati dobro vino. Priključili smo se tudi gibanju slow food, kjer poudarjamo druženje hrane in vina. Doma smo prodali veliko vina in obiskovali so nas številni vinarji. Vsak tak obisk je bil zame učenje, veliko sem jih spraševal in v teh pogovorih sem se ogromno naučil," je povedal Gašper Čarman. V svojem poklicu hoče doseči čim več. Pravzaprav največ! Leta 2004 se je vpisal na londonski Wine & Spirit Education Trust, leta 2012 se je začel šolati za naziv Master of Wine, ki ga podeli britanski Institute of Masters of Wine. To je najvišja stopnja znanja v vinskem svetu. Pri nas je nima še nihče.
Trening za Mendozo se začenja že jutri
Slovenski sommelierski šampion začenja treninge za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnjo pomlad v Argentini, takoj. "Res je, takoj bom začel dodatno prebiranje vinske literature, dodatno bom preučeval vinske tradicije vseh svetovnih vinorodnih dežel in predvsem mikroregij, s katerimi presenečajo v vprašalnikih na svetovnem prvenstvu. Ne morete si predstavljati zapletenosti vprašanj. Na svetovnem prvenstvu hočejo vedeti prav vse o tudi najmanjših vinskih mikroregijah - o eni izmed vinskih dolin v Kaliforniji na primer. O mikroregiji, ki je tako velika - oziroma tako majhna -, kot je vinska vas Podraga v Vipavski dolini. Če ogromni svetovni vinski zemljevid razdelite na le nekajkilometrska vinska območja, bo spisek neskončen, kajne," opozarja Čarman.
Zgled je Paolo Basso, aktualni prvak
Čarman dobro pozna zdajšnjega svetovnega sommelierskega prvaka Paola Bassa iz Švice. Basso je Italijan, ki se je po služenju vojaškega roka preselil v Švico. Z ženo in hčerko živi v Luganu, kjer je začel pridelovati tudi lastno vino Rosso di Chiara. Naslov najboljšega na svetu je osvojil med 54 kandidati na zadnjem svetovnem prvenstvu sommelierev v Tokiu. Čarman je takrat prišel do četrtfinala.
Kako dolga je pot do najboljšega, pove podatek, da je Paolo Basso že leta 2000 v Kanadi osvojil drugo mesto, da je že takrat postal svetovni viceprvak. Da bi postal najboljši na svetu, pa je potem trajalo neverjetno dolgih 13 let - trinajst let nenehnega treninga. Za časopis Dnevnik je povedal: "Ko sem leta 2010 osvojil naslov sommeliera Evrope, sem vprašal družino, kaj storiti. Ali naj se ustavim ali nadaljujem? Za takšne projekte je namreč potrebnega veliko časa in denarja. Nadaljevati je pomenilo tri dodatna leta študija, dela in zapravljanja denarja. Če sem želel tekmovati, sem moral odpraviti svoje slabosti. To so bili destilati. Zato sem začel kupovati žgane pijače z vsega sveta. Prosili smo prijatelje, da so nam vsakokrat, ko so odpotovali na počitnice, od tam prinesli nekaj žganja. Tri leta pred svetovnim prvenstvom v Tokiu sem pokušal eno žganje na teden. Eno leto in pol pred tekmovanjem sem poskušal dvakrat na dan dvanajst različnih žganj, pred kosilom in pred večerjo v črnem kozarcu. Na začetku sem jih prepoznal štiri ali pet. Nekaj tednov pred tekmovanjem sem jih prepoznal enajst. Na večer, preden sem odpotoval v Tokio, sem jih pokušal še zadnjič. In prvič v življenju sem prepoznal vseh dvanajst. Rekel sem si: trening me je pripeljal, kamor sem hotel, da me pripelje."
Vonj, vid, okus … in znanje
Če športniki na treningih skrbijo za svoje mišice, sommelieri svojo kondicijo gradijo na vseh okušalnih čutih. Čarman pravi, da se za prvinskost svojih čutnih zaznav lahko zahvali predvsem naravni prehrani in zdravemu načinu življenja. "Vse, kar okušam, vidim in vonjam, hočem, da je prvinsko. Ko se peljem mimo travnika, hočem zaznati vonj trav. Ko se peljem mimo gozda, hočem čutiti vonj listavcev in iglavcev. Sadovnjak je poligon za moje čute. Zeliščni vrt je zakladnica čutnih zaznav. Pa tudi hrana, ki jo jem, je preprosta, naravna. Tako vzdržujem neko prvinsko kondicijo občutenja, zaznavanja, okušanja."
Vse to je predpogoj za okušanje vin in destilatov. Toda lahko si še tako dober poznavalec okusov, vonjev, barv, je vse to premalo, če nimaš znanja. Ko vino ali destilat prepoznaš po okusu, vonju in barvi, ga moraš umestiti v sorto, v geografsko lego, v čas trgatve in zorenja. Tu pa gre za znanje, za nenehno učenje. Tudi na prvenstvih imajo najprej pisno preverjanje sommelierskega znanja – vprašalnik vsebuje več kot 70 zahtevnih vprašanj. Šele zatem se začne praktični del. Sicer pa sommelirstvo ni le prepoznavanje vin in žganic, ni le umetnost spajanja hrane in vina, pač pa gre tu tudi za poglobljena znanja o oljih, kisih, mineralnih vodah, kavi, čajih in celo cigarah.
Dvajset let sommelierstva pri nas
V Sloveniji naj sommeliera izbiramo zadnjih dvajset let, na svetovni ravni smo prišli najdlje do polfinala. Davorin Škarabot, podpredsednik Društva Sommelier Slovenije, pravi: "Svetovni vrh sommelierstva sestavljajo Japonci, Francozi, Italijani in Nemci, ki so se na vrh uvrstili le enkrat samkrat. Da bi Slovenci prišli do finala, bi potrebovali precej več denarja. Trening najboljših je namreč zahteven in drag. Predvsem zahteva spoznavanje različnih vinorodnih dežel in to so nešteti kilometri učnih potovanj." Ivan Peršolja, predsednik slovenskega Društva Sommelier, dodaja: "Za svetovni finale je treba pokazati še nekaj več izkušenj, znanja in tudi samozavesti, kot smo jih do zdaj. Mislim, da nam prav samozavesti pri Slovencih najbolj primanjkuje."
Umetnost harmonije vina in hrane
Državno prvenstvo je bilo na dvorcu Zemono v Gostilni pri Lojzetu, kjer taktirko drži Tomo Kavčič, tudi sam sommelier. Začelo se je že ob devetih dopoldne. Polfinalisti državnega prvenstva so bili: David Alaimo (Ošterija Žogica, Solkan), Gašper Čarman (Vinoteka eVino, Ljubljana), Igor Dorner Radosavljević (Restavracija Valvas'or, Ljubljana) in Martin Gruzovin (Vinska klet Guerila, Planina pri Ajdovščini).
V uri in pol so najprej opravili zahtevno pisno preverjanje znanja. Na 72 vprašanj so odgovarjali na teme vinogradništva, vinarstva in sommelierske stroke. Zatem sta sledila opisna degustacija dveh vin ter test spajanja vina in hrane, v praktičnem delu tekmovanja pa so morali pokazati veščine strežbe z dekantiranjem vina. Trije najboljši, Čarman, Dorner Radosavljević in Gruzovin, so se pred komisijo in obiskovalci ponovno predstavili v večernem delu prireditve. Vsak je v samostojnem nastopu opravil degustacijo dveh slovenskih belih in dveh tujih rdečih vin ter prepoznavanje petih žganih pijač, definiranje napak v vinskem listu, podal ustrezne predloge za spajanje hrane in vina ter prikazal dekantiranje in strežbo vina. Najboljši je bil torej Čarman, ki kliče "Adiós Mendoza!".
Nad znanjem polfinalistov in zmagovalca je bil navdušen tudi Tomi Kavčič: "Ponosen sem, da imamo takšne strokovnjake. Brez njih namreč slovenska vrhunska gostinska ponudba ni popolna. Ker sem tudi sam sommelier, vem, kaj vse morajo znati, okušati, povedati." In ko smo Kavčiča vprašali, ali obstaja jed oziroma hrana, h kateri tudi vrhunski sommelier težko svetuje pravo vino, je odgovoril: "Ne sme je biti. Za vse je treba najti spoj. Toda so tudi izjeme. Ne boste verjeli, da je najtežje najti primerno vino k jedem s čokolado. Čokolada, ki jo vsi poznamo in obožujemo, najtežje najde partnerja v pravem vinu. Je pač zahtevna! Toda ni nepremagljiva."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje