Hrana in pijača
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 13 glasov Ocenite to novico!
S hrano moramo vnesti čim več karotenoidnih snovi, ki pospešujejo tvorbo naravnih encimov za razstrupljanje. Najdemo jih v korenju, papriki, feferonih, čiliju, paradižniku, lubenici, špinači, blitvi, kolerabi, meloni in bučkah. Foto: BoBo
Največ vitamina D imajo mastne ribe oziroma ribje olje. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Špinača in blitva imata lutein, zeaksantin in betakaroten. Vsi ti skupaj močno znižajo količino prostih radikalov. Foto: freedigitalphotos.net

Dodaj v

Živila, s katerimi lahko poleti zaščitite svoje oči in kožo

Pravilna prehrana za sončne dni
16. junij 2015 ob 16:52,
zadnji poseg: 16. junij 2015 ob 17:17
Ljubljana - MMC RTV SLO

Koža se prehranjuje od znotraj navzven, zato je predvsem v vročih dneh pomembno, da kožo pred negativnimi vplivi sonca zaščitite tudi z zdravo prehrano.

Vsi poznamo svarila dermatologov, da je sončenje sredi poletnega dne škodljivo, vendar se poletnemu soncu vselej ne moremo izogniti.

Pod vplivom sončnih žarkov potekata v koži dva sočasna, za nas negativna kemična procesa: oksidacija in dehidracija. Če ju ne uravnavamo, nam lahko škodita. Če k temu dodamo še škodljive vplive onesnaženosti zraka, ozon, zaradi katerega smo bolj izpostavljeni ultravijoličnim žarkom, negativne razvade in stres, je škoda še večja. Pri kemičnih procesih v koži nastajajo tudi prosti radikali, ki načenjajo elastinska in kolagenska vlakna ter onesposabljajo telesne mehanizme za obnovo celic.

Poleg negativnih vplivov sonca na naše telo je tu tudi nekaj pozitivnih. Zaradi sončnih žarkov se aminokislina tirozin v koži spremeni v barvni pigment, ki kožo obarva, potemni in varuje pred opeklinami ter spodbuja nastajanje imunskih snovi. Ob sončenju se pod vplivom ultravijoličnih žarkov ergosterin, ki je oblika holesterola, spremeni v vitamin D, ki nam poveča napetost in prožnost kože, prav tako vitamin D vpliva na vid, sluh in kosti.

Ribe, špinača, paradižnik, buče in koruza
S hrano moramo vnesti čim več karotenoidnih snovi, iz teh snovi pa telo samo izdela vitamin A, ki prepreči luskavo in poroženelo kožo. Najdemo ga v rdečem, oranžnem in temnozelenem sadju in zelenjavi. Dober primer so buče in bučke, zato se poleti priporoča pogosto uživanje bučne juhe, ter koruza, edina vrsta žita, ki vsebuje kar pet vrst karotenoidov: betakaroten, alfakaroten, betakriptoksantin, lutein in zeaksantin.

Paradižnik je prav tako član družine karotenoidov in deluje kot močan antioksidant, še zlasti v sinergičnem sozvočju z drugimi karotenoidi. Posebno češnjevec močno poveča zaščitni faktor kože in prepreči oksidacijo luteina, s tem pa degeneracijo rumene pege (paradižnikova mezga celo za 40 odstotkov). Karotenoidi imajo še večji učinek, če jih skuhamo, zabelimo z oljčnim oljem ter jim dodamo še orehe ali mandlje. Sinergični učinek različnih vrst karotenoidov je izredno velik in spodbuja nastajanje naravnih encimov za razstrupljanje kože, izboljšuje imunski sistem in varuje kožo in oči pred škodljivimi žarki.

Špinača in blitva imata lutein, zeaksantin in betakaroten. Vsi ti skupaj močno znižajo količino prostih radikalov. Špinača je bogata tudi z glutationom in alfalipoično kislino, ki sta med najmočnejšimi antioksidanti. Glutation varuje DNK in ga popravlja, iz telesa izloča škodljive snovi; alfalipoična kislina deluje tako v vodnem kot maščobnem delu celice in zmanjšuje oksidacijo.

Ribe, bogate z maščobnimi kislinami omega 3, predvsem s frakcijo DHK-ja (dokoheksaenojska kislina) preprečuje starostno degeneracijo rumene pege. Med hrano, ki dviguje količino pigmenta v očesni rumeni pegi, kar prepreči starostno degeneracijo, poleg špinače sodijo še listni in kodrolistni ohrovt, listje repe, jajčni rumenjak in oranžna sladka paprika.

Pomembno vlogo ima vitamin D
Najuporabnejša oblika vitamina D za človeka je vitamin D3 ali holekalciferol in ta je izključno v živilih živalskega izvora. Imajo ga mastne ribe: jegulja, slaniki, sardine, skuša, losos in tuna (največ ga je v ribjem olju).

V rastlinskih virih ni uporabne oblike vitamina D3, najdemo pa pro­vitamin ergosterol, ki se pod vplivom UV-žarkov pretvori v vitamin D2 oziroma ergokalciferol, ki je enako učinkovit, vendar je zanj pogoj sonce. Ta vitamin zavira rast kancerogenih in benignih tvorb. Največji izkoristek vitamina D je, ko sočasno uživamo tudi živila z vitamini A, C in holinom ter z mineralom fosforjem. Preizkusite lahko sardelni namaz s korenčkom, peteršiljem in orehi ali pa korenčkovo juho, pečene skuše v smetanovi omaki in mešano solato.

Cink kombinirajte z beljakovinami
Med minerali ima veliko vlogo cink. Tega zelo veliko izgubimo z znojenjem, zato ga je treba nadomestiti, saj vpliva na encimski sistem celic. Za vezavo cinka potrebujemo beljakovine, vitamina C, E in A ter minerala kalcij in fosfor. Za kosilo si lahko pripravite zrezek iz govedine ali pečeno ribo v masleni omaki ter veliko skledo mešane solate.

Ne pozabite na sadje
Uživajte borovnice, citruse in slive. Borovnice imajo izredno antioksidativno moč, saj imajo najboljše razmerje med vsebino in površino kožice, v kateri so antioksidativne snovi. V kožici je kar pet vrst antocianinov, ki preprečujejo škodo na celični ravni in na DNK ter elagična kislina, ki zavira nastanek raka. Imajo torej ključno vlogo pri zaviranju staranja, blažijo vnetja in spodbujajo nastanek kakovostnega kolagena. Flavonoidi v pomarančah in citrusih delujejo kot antioksidanti in antimutageno, ker absorbirajo svetlobo, varujejo DNK in zmanjšujejo vpliv rakotvornih snovi. Citrusi, bogati tudi z vitaminom C, so pomemben vir v boju proti alergijam.

Pri slabotni pigmentiranosti morate uživati jedi, ki vsebujejo baker. Marsikatera ženska v srednjih letih pozna rdečico na licih zaradi razširjenih drobnih žilic pod povrhnjico. Tem univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije in svetovalka na področju zdrave prehrane Marija Merljak svetuje uživanje jedi, ki vsebujejo vitamin B3 (v jetrih, mesu, ribah, kvasu, polnozrnatih žitih, nekaj pa tudi v krompirju, mleku in mlečnih izdelkih).

P. S., Marije Merljak (oddaja Dobro jutro)
Prijavi napako
Komentarji
radagast
# 16.06.2015 ob 19:18
Nočem biti kritičen do gospe Marije Merljak, ker daje številne koristne nasvete.

Je pa enkrat dejala, da ima kislo zelje vitamin B12 in ga zato priporoča vsem veganom. Izkazalo se je, da kislo zelje sicer vsebuje B12, ampak v obliki, ki ga telo ne more uporabiti.
jaskelainen
# 16.06.2015 ob 18:43
Kul članek...
zozozo
# 16.06.2015 ob 17:13
Marija Merljak je živilska tehnologinja, ne pa prehranska strokovnjakinja. To je tako, kot da avtomehanika razglasiš za strokovnjaka za transport.
Hrana in pijača
link
Omleta s krompirjem in sirom
14. december 2017 ob 14:26 Sestavine: 3 krompirji, čebula, 6 jajc, 3 žlice smetane, pol žličke mlete sladke paprike, 150 g česnove klobase, 50 g trdega sira, pol šopka drobnjaka, olivno olje, sol, poper.
Več novic ...
Kazalo